Amfetamin je priljubljena droga, ki je razširjena po vsem svetu. Za pridobivanje amfetamina se uporabljajo običajne proizvodne sheme. Vzorci "uličnega" amfetamina imajo različno kakovostno sestavo in količinsko razmerje sestavin. Strokovnjaki so analizirali znane metode sinteze amfetamina in ugotovili, da tako v glavni kot vmesni fazi nastajajo stranski produkti reakcij. Analiza je bila opravljena tako empirično kot na podlagi rezultatov posebnih kemijskih preiskav, katerih predmet je bil amfetamin. Tudi slabo prečiščeni produkti sinteze, ki so "ulični" pripravki, vsebujejo sledove uporabljenih reagentov in predhodnikov, katalizatorjev. Takšne snovi lahko imenujemo "markerji", saj so neke vrste označevalci, ki strokovnjaka kemika vodijo do posebne metode, uporabljene za pridobivanje psihotropne snovi. Vrste in količinska vsebnost "markerjev", ki jih vsebujejo pripravki, so v veliki meri odvisne od metode sinteze, razmerja, vira in čistosti začetnih reagentov in predhodnikov, pogojev reakcij ter metode čiščenja, če je bila izvedena. Takšno kemijsko preiskavo, katere cilj je odkriti "markerje" v sestavi pripravkov, je mogoče opraviti z različnimi metodami fizikalne in kemijske analize, ki so na voljo strokovnjakom.
Ob upoštevanju načinov sinteze amfetamina je treba omeniti, da so glavni predhodniki za njegovo proizvodnjo lahko: fenilaceton (1-fenil-2-propanon), norefedrin, benzaldehid in benzil cianid. Obravnavajmo osnovne sheme sinteze iz teh možnih prekurzorjev.
Sintezo amfetamina iz 1-fenil-2-propanona (fenilacetona) je načeloma mogoče izvesti na dva načina: z Leikartovo reakcijo z nastankom N-formilamfetamina in 4-metil-5-fenilpirimidina kot "označevalcev" ter z reduktivno aminizacijo (katalitična redukcija na kovinskem katalizatorju) po petih mehanizmih:
- z redukcijo z Renayjevim nikljem za tvorbo bi-(1-fenilpropil-2)-amina kot "označevalca";
- z redukcijo z alkalnim katalizatorjem Urushibar v avtoklavu. Značilni "označevalci" v tem primeru so Schiffove baze, ki nastanejo s kondenzacijo fenilacetona z amfetaminom, anorganske nečistoče zaradi uporabe določenega katalizatorja. Prav tako je mogoče ugotoviti znake "nitropropenskih" in "oksimskih" shem, ki so tako poimenovane po značilnih vmesnih produktih - "označevalcih" (fenilnitropropen in 1-fenil-2-propanon oksim);
- z redukcijo z aluminijevim amalgamom z "označevalci" v obliki nereagiranega fenilacetona (večji v količinski oceni kot pri drugih mehanizmih). V reakcijskih produktih so bile najdene tudi sledi aluminija, kloridnih in živosrebrovih ionov;
- redukcija z natrijevim cianoborohidridom, pri čemer so bili kot "markerji" zaznani sledovi metanola in acetatnih ionov, pa tudi sam reagent;
- redukcija z litijevim aluminijevim hidridom, katerega nereagirani sledovi v reakcijskih produktih so lahko "markerji". V "uličnem" amfetaminu, sintetiziranem po tej shemi, je mogoče zaznati tudi sledi hidroksilamina in 1-fenil-2-propanon oksima ter acetatnih ionov.
Sinteze amfetamina iz benzaldehida temeljijo na Henrijevi reakciji, reakciji aldolnega tipa med aldehidom in nitroalkanom, zato so glavni "označevalci" v njih redukcijski produkti (beta-hidroksinitro spojine) in nitroalkeni kot stranski produkti (zlasti pri uporabi aromatskih aldehidov). Reakcije lahko potekajo po štirih glavnih mehanizmih:
- "Markerji" so sledi 2-nitro-1-fenilpropena, nitroetana, pentilamina, dietil etra in izopropanola ter prisotnost sulfatnih in tartratnih ionov. Pomembno je opozoriti, da pri tej sintezi glavni produkt nastane kot hidroklorid;
- Redukcija z Reneyevim nikljem. "Markerji" so sledi benzalgika, nitroetana, butilamina, 2-nitro-1-fenilpropena in povečana vsebnost niklja;
- regeneracija z natrijevim amalgamom. "Markerji" - sledi benzalhida, nitroetana, butilamina, 2-nitro-1-fenilpropena, povečana vsebnost natrija v končnem izdelku;
- redukcija v elektrokemični celici, pri čemer je mogoče zaznati sledi benzalhida, pentilamina, nitroetana, 2-nitro-1-fenilpropena, 1-fenil-2-nitropropena, dimetil ketona, prisotnost acetatnih, fosfatnih in sulfatnih ionov kot "markerjev". Končni izdelek je amfetamin fosfat.
Sinteza amfetamina iz norefedrina poteka po treh mehanizmih:
- Z reakcijo z vodikovo jodidno kislino in rdečim fosforjem, pri čemer so jodidni ioni in sledovi fosforja "markerji". Za fazo kristalizacije amfetamin hidroklorida so značilni sledovi acetona in kloridnih ionov;
- glede na enostopenjsko Burchevo redukcijsko reakcijo z eksotermno eksplozivno reakcijo je končni izdelek kljub temu dejavniku precej čist. V izdelkih je mogoče najti takšne "označevalce", kot so sledi efedrina (psevdoefedrina), natrija (litija);
- z reakcijo tionilklorida in norefedrina, katerih sledovi so lahko "markerji", pa tudi sledovi izopropil etra, 2-amino-1-kloro-1-fenilpropana in paladija.
"Markerji" sinteze amfetamina iz benzilcianida so: količine v sledovih snovi, ki sodelujejo v reakcijah, in topila benzilcianid, magnezij, tetrahidrofuran, diklorometan, prisotnost sulfatnih ionov.
Opozoriti je treba, da je uspešnost odkrivanja "markerjev" v "uličnem" amfetaminu odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši: stopnja čistosti reagentov, uporabljenih pri sintezi, oprema laboratorija in izkušnje kemika, ki je izdelal psihotropno snov.
Tako je z uporabo analitičnih podatkov, ki smo jih pridobili o značilnih "označevalcih" v okviru kemijske preiskave, mogoče določiti posebno metodologijo za sintezo "uličnega" amfetamina.
Ob upoštevanju načinov sinteze amfetamina je treba omeniti, da so glavni predhodniki za njegovo proizvodnjo lahko: fenilaceton (1-fenil-2-propanon), norefedrin, benzaldehid in benzil cianid. Obravnavajmo osnovne sheme sinteze iz teh možnih prekurzorjev.
Sintezo amfetamina iz 1-fenil-2-propanona (fenilacetona) je načeloma mogoče izvesti na dva načina: z Leikartovo reakcijo z nastankom N-formilamfetamina in 4-metil-5-fenilpirimidina kot "označevalcev" ter z reduktivno aminizacijo (katalitična redukcija na kovinskem katalizatorju) po petih mehanizmih:
- z redukcijo z Renayjevim nikljem za tvorbo bi-(1-fenilpropil-2)-amina kot "označevalca";
- z redukcijo z alkalnim katalizatorjem Urushibar v avtoklavu. Značilni "označevalci" v tem primeru so Schiffove baze, ki nastanejo s kondenzacijo fenilacetona z amfetaminom, anorganske nečistoče zaradi uporabe določenega katalizatorja. Prav tako je mogoče ugotoviti znake "nitropropenskih" in "oksimskih" shem, ki so tako poimenovane po značilnih vmesnih produktih - "označevalcih" (fenilnitropropen in 1-fenil-2-propanon oksim);
- z redukcijo z aluminijevim amalgamom z "označevalci" v obliki nereagiranega fenilacetona (večji v količinski oceni kot pri drugih mehanizmih). V reakcijskih produktih so bile najdene tudi sledi aluminija, kloridnih in živosrebrovih ionov;
- redukcija z natrijevim cianoborohidridom, pri čemer so bili kot "markerji" zaznani sledovi metanola in acetatnih ionov, pa tudi sam reagent;
- redukcija z litijevim aluminijevim hidridom, katerega nereagirani sledovi v reakcijskih produktih so lahko "markerji". V "uličnem" amfetaminu, sintetiziranem po tej shemi, je mogoče zaznati tudi sledi hidroksilamina in 1-fenil-2-propanon oksima ter acetatnih ionov.
Sinteze amfetamina iz benzaldehida temeljijo na Henrijevi reakciji, reakciji aldolnega tipa med aldehidom in nitroalkanom, zato so glavni "označevalci" v njih redukcijski produkti (beta-hidroksinitro spojine) in nitroalkeni kot stranski produkti (zlasti pri uporabi aromatskih aldehidov). Reakcije lahko potekajo po štirih glavnih mehanizmih:
- "Markerji" so sledi 2-nitro-1-fenilpropena, nitroetana, pentilamina, dietil etra in izopropanola ter prisotnost sulfatnih in tartratnih ionov. Pomembno je opozoriti, da pri tej sintezi glavni produkt nastane kot hidroklorid;
- Redukcija z Reneyevim nikljem. "Markerji" so sledi benzalgika, nitroetana, butilamina, 2-nitro-1-fenilpropena in povečana vsebnost niklja;
- regeneracija z natrijevim amalgamom. "Markerji" - sledi benzalhida, nitroetana, butilamina, 2-nitro-1-fenilpropena, povečana vsebnost natrija v končnem izdelku;
- redukcija v elektrokemični celici, pri čemer je mogoče zaznati sledi benzalhida, pentilamina, nitroetana, 2-nitro-1-fenilpropena, 1-fenil-2-nitropropena, dimetil ketona, prisotnost acetatnih, fosfatnih in sulfatnih ionov kot "markerjev". Končni izdelek je amfetamin fosfat.
Sinteza amfetamina iz norefedrina poteka po treh mehanizmih:
- Z reakcijo z vodikovo jodidno kislino in rdečim fosforjem, pri čemer so jodidni ioni in sledovi fosforja "markerji". Za fazo kristalizacije amfetamin hidroklorida so značilni sledovi acetona in kloridnih ionov;
- glede na enostopenjsko Burchevo redukcijsko reakcijo z eksotermno eksplozivno reakcijo je končni izdelek kljub temu dejavniku precej čist. V izdelkih je mogoče najti takšne "označevalce", kot so sledi efedrina (psevdoefedrina), natrija (litija);
- z reakcijo tionilklorida in norefedrina, katerih sledovi so lahko "markerji", pa tudi sledovi izopropil etra, 2-amino-1-kloro-1-fenilpropana in paladija.
"Markerji" sinteze amfetamina iz benzilcianida so: količine v sledovih snovi, ki sodelujejo v reakcijah, in topila benzilcianid, magnezij, tetrahidrofuran, diklorometan, prisotnost sulfatnih ionov.
Opozoriti je treba, da je uspešnost odkrivanja "markerjev" v "uličnem" amfetaminu odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši: stopnja čistosti reagentov, uporabljenih pri sintezi, oprema laboratorija in izkušnje kemika, ki je izdelal psihotropno snov.
Tako je z uporabo analitičnih podatkov, ki smo jih pridobili o značilnih "označevalcih" v okviru kemijske preiskave, mogoče določiti posebno metodologijo za sintezo "uličnega" amfetamina.
Last edited by a moderator: