G.Patton
Expert
- Joined
- Jul 5, 2021
- Messages
- 2,727
- Solutions
- 3
- Reaction score
- 2,887
- Points
- 113
- Deals
- 1
Crack je prosta baza kokaina (ki ni povezana s kislino). Pri segrevanju daje 4 glavne stranske produkte, katerih strukture so predstavljene na spodnji sliki.
Ti štirje glavni stranski proizvodi so metilni ester hidroksikgonina (AEME), benzojeva kislina, karbometoksicikloheptatrien in metil 4-(3-piridinil) butanoat.
AEME.
Povzroča toksično encefalopatijo, ki je najbolj toksičen stranski produkt.
Karbometoksicikloheptatrien.
Njegova struktura je podobna strukturi 1-metoksi-1,3,5-cikloheptatriena. Znano je, da je boleče kemično bojno sredstvo. In čeprav nima enake strupenosti, na mestih stika s kožo in sluznicami povzroča izjemno neprijetne občutke, na ustnicah, jeziku in prstih pa tvori dolgotrajne razjede.
Benzojska kislina.
Najbolj neškodljiv stranski produkt med zgoraj omenjenimi snovmi, vendar je tudi neuporaben.
Metil 4-(3-piridinil)butanoat.
Metabolna pot ni v celoti raziskana. Znano je, da ta snov v organizmu vztraja do 7 dni in služi kot označevalec uporabe cracka s kajenjem.
Literatura:
Ti štirje glavni stranski proizvodi so metilni ester hidroksikgonina (AEME), benzojeva kislina, karbometoksicikloheptatrien in metil 4-(3-piridinil) butanoat.
AEME.
Povzroča toksično encefalopatijo, ki je najbolj toksičen stranski produkt.
Karbometoksicikloheptatrien.
Njegova struktura je podobna strukturi 1-metoksi-1,3,5-cikloheptatriena. Znano je, da je boleče kemično bojno sredstvo. In čeprav nima enake strupenosti, na mestih stika s kožo in sluznicami povzroča izjemno neprijetne občutke, na ustnicah, jeziku in prstih pa tvori dolgotrajne razjede.
Benzojska kislina.
Najbolj neškodljiv stranski produkt med zgoraj omenjenimi snovmi, vendar je tudi neuporaben.
Metil 4-(3-piridinil)butanoat.
Metabolna pot ni v celoti raziskana. Znano je, da ta snov v organizmu vztraja do 7 dni in služi kot označevalec uporabe cracka s kajenjem.
Študije so pokazale neposredno odvisnost količine stranskih produktov od temperature: višja kot je temperatura, več je stranskih toksičnih produktov.
Na primer, pri temperaturi 120 C se le 7 % cracka razgradi v stranske toksične produkte. Pri temperaturah 170 C, 220 C in 270 C se razgradi 27 %, 38 % in 63 % krekinga. Pri temperaturi nad 300 C se skoraj vse razpoke razgradijo v stranske produkte. Pri temperaturi pod 220 C se AEME ne tvori.
Prosta osnova kokaina sublimira pri temperaturi 90-98 C. Zato razpoko segrevajte izključno v vodni kopeli (dokler voda ne zavre, temperatura se ne dvigne nad 100 C).
Na primer, pri temperaturi 120 C se le 7 % cracka razgradi v stranske toksične produkte. Pri temperaturah 170 C, 220 C in 270 C se razgradi 27 %, 38 % in 63 % krekinga. Pri temperaturi nad 300 C se skoraj vse razpoke razgradijo v stranske produkte. Pri temperaturi pod 220 C se AEME ne tvori.
Prosta osnova kokaina sublimira pri temperaturi 90-98 C. Zato razpoko segrevajte izključno v vodni kopeli (dokler voda ne zavre, temperatura se ne dvigne nad 100 C).
Literatura:
Y. Nakahara, A. Ishigami. Učinkovitost vdihavanja proste baze kokaina s pirolizo krekinga in kokainskega hidroklorida. J. Anal. Toxicol. 1991, 15, 105. [16] J.A. Fournier, J.B. Paine, J.I. Seeman, D.W. Armstrong, X.H. Chen. Thermal pathways for the transfer of amines, including nicotine, to the gas phase and aerosols (Termične poti za prenos aminov, vključno z nikotinom, v plinsko fazo in aerosole). Heterocikli. 2001, 55, 59.
S.W. Toennes, A.S. Fandino, G. Kauert. Zaznavanje metilnega estra anhidroekgonina (metilekgonidina) s plinsko kromatografijo in masnim spektrometrom v človeškem serumu kot dokaz nedavnega kajenja cracka. J. Chrom. B. 1999, 735, 127.
K.J. Riley, N.T. Lu, J.E. Meeker, P. Lo, N. Fortner, B.G. Taylor. Spremljanje epidemije cracka s testiranjem urina: Vzpostavitev rutinskih metod odkrivanja. Addict. Biol. 2001, 6, 83.
H.J. Liberty, B.D. Johnson, N. Fortner, D. Randolph. Detecting crack and other cocaine use with fast patches (Odkrivanje uporabe cracka in drugega kokaina s hitrimi obliži). Addict. Biol. 2003, 8, 191.
R.J. Lewis, R.D. Johnson, M.K. Angier, R.M. Ritter. Določanje kokaina, njegovih metabolitov, produktov pirolize in aduktov etanola v posmrtnih tekočinah in tkivih z uporabo samodejne ekstrakcije na trdni fazi Zymark® in plinske kromatografije z masno spektrometrijo. J. Chrom. B. 2004, 806, 141.
A.L. Myers, H.E. Williams, J.C. Kraner, P.S. Callery. Identifikacija etilnega estra anhidroekgonina v urinu žrtve prevelikega odmerka drog. J. Forensic Sci. 2005, 50, 1481.
P.S. Cardona, A.K. Chaturvedi, J.W. Soper, D.V. Canfield. Sočasne analize kokaina, kokaetilena ter njunih možnih presnovnih in pirolitičnih produktov. Forensic Sci. Int. 2006, 157, 46.
T. Kraemer, L.D. Paul. Bioanalitični postopki za določanje drog, ki se zlorabljajo, v krvi. Anal. Bioanal. Chem. 2007, 388, 1415.
S.W. Toennes, A.S. Fandino, G. Kauert. Zaznavanje metilnega estra anhidroekgonina (metilekgonidina) s plinsko kromatografijo in masnim spektrometrom v človeškem serumu kot dokaz nedavnega kajenja cracka. J. Chrom. B. 1999, 735, 127.
K.J. Riley, N.T. Lu, J.E. Meeker, P. Lo, N. Fortner, B.G. Taylor. Spremljanje epidemije cracka s testiranjem urina: Vzpostavitev rutinskih metod odkrivanja. Addict. Biol. 2001, 6, 83.
H.J. Liberty, B.D. Johnson, N. Fortner, D. Randolph. Detecting crack and other cocaine use with fast patches (Odkrivanje uporabe cracka in drugega kokaina s hitrimi obliži). Addict. Biol. 2003, 8, 191.
R.J. Lewis, R.D. Johnson, M.K. Angier, R.M. Ritter. Določanje kokaina, njegovih metabolitov, produktov pirolize in aduktov etanola v posmrtnih tekočinah in tkivih z uporabo samodejne ekstrakcije na trdni fazi Zymark® in plinske kromatografije z masno spektrometrijo. J. Chrom. B. 2004, 806, 141.
A.L. Myers, H.E. Williams, J.C. Kraner, P.S. Callery. Identifikacija etilnega estra anhidroekgonina v urinu žrtve prevelikega odmerka drog. J. Forensic Sci. 2005, 50, 1481.
P.S. Cardona, A.K. Chaturvedi, J.W. Soper, D.V. Canfield. Sočasne analize kokaina, kokaetilena ter njunih možnih presnovnih in pirolitičnih produktov. Forensic Sci. Int. 2006, 157, 46.
T. Kraemer, L.D. Paul. Bioanalitični postopki za določanje drog, ki se zlorabljajo, v krvi. Anal. Bioanal. Chem. 2007, 388, 1415.
Last edited: