Ketamin in dekstrometorfan (DXM)
Ketamin je zdravilo, ki se primarno uporablja za anestezijo in obvladovanje bolečine, uporablja pa se tudi pri zdravljenju depresije in drugih duševnih stanj.
Ketamin deluje predvsem kot antagonist receptorja N-metil-D-aspartata (NMDA) v možganih. Receptorji NMDA sodelujejo pri prenosu vzbujevalnih signalov v osrednjem živčevju in imajo ključno vlogo pri sinaptični plastičnosti, spominu in učenju. Z blokado receptorjev NMDA ketamin zmanjša aktivnost glutamata, glavnega vzburjevalnega nevrotransmiterja v možganih. To povzroči hiter antidepresivni učinek, saj okrepi sinaptične povezave in nevronsko plastičnost.
Ketamin povzroči stanje, podobno transu, za katerega so značilni sedacija, negibnost, amnezija in izrazita analgezija. Povzroča disociacijo med talamokortikalnim in limbičnim sistemom, kar pomeni, da možgani ne morejo obdelovati zunanjih dražljajev. Pri večjih odmerkih lahko ketamin povzroči halucinacije, disociacijo in izventelesne izkušnje, ki se na splošno imenujejo "luknja K".
Dekstrometorfan (DXM) je pogosta aktivna sestavina v številnih zdravilih proti kašlju, ki so na voljo brez recepta. Deluje predvsem kot sredstvo proti kašlju, vendar ima tudi druge farmakološke učinke. Tako kot ketamin tudi DXM deluje kot antagonist receptorjev N-metil-D-aspartata (NMDA) v možganih. Z blokiranjem teh receptorjev lahko pri večjih odmerkih povzroči disociativne in halucinogene učinke.
DXM se veže na receptorje sigma-1, ki sodelujejo pri modulaciji nevrotransmisije in imajo vlogo pri nevroprotekciji in nevroplastičnosti. DXM zavira ponovni privzem serotonina in tako poveča njegovo razpoložljivost v možganih, kar lahko prispeva k izboljšanju razpoloženja in pri velikih odmerkih k serotoninergičnemu sindromu v kombinaciji z drugimi serotoninergičnimi zdravili. DXM zavira tudi ponovni privzem noradrenalina, kar lahko prispeva k njegovim stimulativnim učinkom.
Pri večjih odmerkih lahko antagonizem receptorjev NMDA pri DXM povzroči disociativne učinke, podobne tistim pri ketaminu in fenciklidinu (PCP). Ti učinki lahko vključujejo spremenjeno zaznavanje časa, prostora in sebe ter vidne in slušne halucinacije.
Kombinacija ketamina in DXM lahko privede do pomembnih interakcij in morebitnih neželenih učinkov.
- Kognitivne motnje: Kombinacija lahko poslabša kognitivne funkcije, kar vodi v zmedenost, težave s koncentracijo ter poslabšanje presoje in motorične koordinacije.
- Povečana omotica in zaspanost: Pri uporabnikih se lahko pojavita velika omotica in zaspanost, kar poveča tveganje za padce in nesreče.
- Psihološki učinki: Obe zdravili imata zaradi antagonizma receptorjev NMDA disociativne lastnosti. Pri skupni uporabi lahko drug drugemu okrepita disociativne in halucinogene učinke, kar lahko povzroči intenzivne in potencialno moteče psihološke izkušnje. Intenzivni disociativni učinki so lahko psihološko obremenjujoči, kar lahko povzroči napade panike, paranojo ali poslabšanje osnovnih stanj duševnega zdravja
- Serotoninski sindrom: Ker DXM zavira ponovni privzem serotonina, se zaradi kombiniranja s ketaminom (ki ima tudi nekatere serotoninergične učinke) poveča tveganje za serotoninski sindrom. Za to stanje so značilni simptomi, kot so vznemirjenost, zmedenost, hiter srčni utrip, visok krvni tlak, razširjene zenice in togost mišic.
- Dodatna nevrotoksičnost: Nevrotoksični učinki posameznih zdravil se lahko pri skupnem jemanju okrepijo, kar lahko pri dolgotrajnem ali ponavljajočem se jemanju povzroči dolgoročne kognitivne in nevrološke težave.
Glede na vse navedeno priporočamo, da se tej kombinaciji pod kakršnimi koli pogoji izogibate.
Last edited by a moderator: