Ketamin in fenciklidin (PCP)
Ketamin, znan kot medicinski anestetik in psihoaktivna snov, v možganih deluje prek več mehanizmov in vpliva na različne nevrotransmiterske sisteme. Ketamin deluje predvsem kot antagonist receptorjev NMDA (N-metil-D-aspartat) v možganih. Z blokado teh receptorjev ketamin zmanjša učinke glutamata, glavnega vzbujevalnega nevrotransmiterja v osrednjem živčevju. Zaradi tega se zmanjšata nevronska aktivacija in vzdražljivost, kar je ključno za njegove anestetične in disociativne učinke.
Ugotovljeno je bilo, da ketamin deluje tudi na monoaminske nevrotransmiterje, kot sta dopamin in serotonin, čeprav so ti učinki manj neposredni kot njegovo delovanje na receptorje NMDA. Te interakcije prispevajo k izboljšanju razpoloženja in antidepresivnim učinkom. Obstajajo dokazi, ki kažejo, da ketamin lahko deluje na opioidne receptorje, kar prispeva k njegovim analgetičnim (protibolečinskim) lastnostim.
Fenciklidin (PCP), ki je bil prvotno razvit kot anestetično zdravilo, je zaradi svojih močnih psihoaktivnih učinkov zdaj bolj znan kot rekreativna droga. Glavni mehanizem delovanja PCP je nekonkurenčni antagonist receptorja NMDA (N-metil-D-aspartat), vrste glutamatnega receptorja. Podobno kot ketamin PCP zavira te receptorje in zmanjšuje aktivnost glutamata, kar povzroča spremenjene zaznave, halucinacije in disociativna stanja. To je posledica zmanjšanega vzbujevalnega signala v možganih.
Znano je, da PCP zavira ponovni privzem dopamina, nevrotransmiterja, povezanega z razpoloženjem, motivacijo in nagrajevanjem. To poveča raven dopamina v možganih in prispeva k učinkom PCP, ki spreminjajo razpoloženje.
Povečanje dopamina lahko povzroči stimulativne učinke, kot sta povečana energija in evforija.
PCP deluje tudi kot agonist na receptorjih sigma-1, kar lahko prispeva k njegovim halucinogenim in psihotomimetičnim učinkom. PCP lahko spremeni nevrotransmisijo acetilholina, kar vpliva na spomin in kognitivne funkcije. Obstajajo dokazi, ki kažejo na določeno interakcijo z opioidnimi receptorji, vendar to ni primarni način delovanja.
Kompleksna interakcija PCP z več nevrotransmiterskimi sistemi v možganih je podlaga za njegove močne psihoaktivne učinke.
Ketamin in PCP lahko vkombinaciji nepredvidljivo okrepita učinke drug drugega. Antagonizem NMDA je lahko globlji, kar vodi v globlje stanje disociacije. Skupni vpliv na dopaminski in serotoninski sistem lahko privede do intenzivnih psiholoških učinkov, vključno s halucinacijami in potencialno nevarnimi spremembami vedenja.
Neželeni učinki in nevarnosti:
- Psihološki učinki: Halucinacije, blodnje, huda disociacija in izguba resničnosti, psihoza.
- Telesna tveganja: Povečan srčni utrip in krvni tlak, depresija dihanja, možna nevrotoksičnost, bruhanje.
- Vedenjske spremembe: Pogoste so disinhibicija, agresivno vedenje in poslabšana presoja.
- Zasvojenost in odvisnost: Obe snovi lahko zlorabljata, pri čemer je PCP še posebej znan po svojih lastnostih, ki povzročajo zasvojenost.
Ketamin in PCP sta disociativna sredstva, vendar imata različne farmakološke profile in učinke. Kombinacija teh snovi je lahko zaradi močnih in nepredvidljivih sinergijskih učinkov zelo nevarna. To lahko povzroči hude fizične in psihološke posledice, zato je zelo nevarna praksa.
Glede na vse navedeno priporočamo, da se tej kombinaciji pod nobenim pogojem izogibate.
Last edited by a moderator: