Fenciklidin (PCP) in dekstrometorfan (DXM)
PCP ali fenciklidin je disociativno zdravilo, ki deluje predvsem z antagonizmom receptorja N-metil-D-aspartata (NMDA), podtipa glutamatnega receptorja. Glutamat je najpogostejši vzburjevalni nevrotransmiter v osrednjem živčevju (CNS). Z zaviranjem teh receptorjev PCP moti normalno delovanje glutamatergičnih sistemov, kar vodi do značilnih disociativnih učinkov. Poleg tega PCP deluje tudi na drugih receptorskih mestih, vključno z dopaminergičnimi, opioidnimi in nikotinskimi receptorji, kar prispeva k njegovemu kompleksnemu farmakološkemu profilu.
DXM ali dekstrometorfan je antitusik (sredstvo proti kašlju), ki ga najdemo v številnih zdravilih proti prehladu in kašlju brez recepta. Podobno kot PCP je tudi DXM antagonist receptorjev NMDA, čeprav je v tem pogledu manj močan. Psihoaktivni učinki DXM, ki jih opazimo pri odmerkih, višjih od priporočenih za zatiranje kašlja, so predvsem posledica njegovega delovanja na receptorje NMDA, kar povzroča disociativne učinke. Poleg tega se DXM presnavlja v dekstrorofan, ki prispeva k njegovim učinkom in deluje tudi na receptorje sigma-1, kar še poveča njegove psihoaktivne lastnosti. DXM vpliva tudi na raven serotonina, kar lahko povzroči spremembe razpoloženja in zaznavanja.
V kombinaciji lahkoPCP in DXM okrepita medsebojne učinke na receptorje NMDA, kar lahko privede do okrepljenega disociativnega stanja. Vendar ta kombinacija zaradi prekrivajočega se mehanizma delovanja poveča tveganje za neželene učinke in toksičnost, zlasti v zvezi s CNS in kardiovaskularnim sistemom. Kombinirano zaviranje receptorjev NMDA lahko povzroči nepredvidljivo povečanje intenzivnosti psiholoških in fizioloških učinkov obeh zdravil.
Neželeni učinki in nevarnosti:
- Psihološke stiske: Kombinacija lahko poveča verjetnost pojava hude tesnobe, paranoje in psihotičnih epizod.
- Telesna škoda: Sinergijski učinki lahko povzročijo povečanje srčnega utripa, krvnega tlaka in telesne temperature, kar poveča tveganje za srčne dogodke, hipertenzijo in hipertermijo.
- Kognitivne motnje: Obe snovi lahko povzročita pomembne kognitivne motnje, kot so izguba spomina, poslabšanje presoje in ločitev od resničnosti, ki se lahko ob skupni uporabi še poslabšajo.
- Povečano tveganje za nevrotoksičnost: Prekomerno zaviranje receptorjev NMDA lahko povzroči ekscitotoksičnost, proces, ki lahko poškoduje ali uniči nevrone.
Nismo naleteli na potrjene podatke o akutnih in smrtnih stanjih, povezanih s to kombinacijo. Čeprav je specifičnih podatkov o kombinaciji PCP in DXM malo, prekrivanje antagonizma receptorjev NMDA kaže, da bi kombinacija teh snovi lahko znatno povečala tveganje za neželene psihološke in fizične učinke. Disociativni učinki se lahko okrepijo, vendar se poveča tudi tveganje za hude neželene učinke, vključno z večjo možnostjo psihoze, nevrotoksičnosti, kardiovaskularnih zapletov in akutnih vedenjskih sprememb, ki vodijo v poškodbe.
Glede na zgoraj navedeno priporočamo, da to kombinacijo obravnavate zelo previdno.
Last edited by a moderator: