Fenciklidin (PCP) in opiati za injiciranje
Fenciklidin (PCP), znan tudi kot angelski prah, je disociativno zdravilo, ki deluje predvsem kot antagonist receptorjev NMDA. Receptorji NMDA so vrsta receptorjev za nevrotransmiter glutamat, ki sodeluje pri različnih možganskih funkcijah. Z blokiranjem receptorjev NMDA PCP moti normalno delovanje glutamata, kar povzroči spremenjeno komunikacijo med možganskimi celicami.
Receptorji NMDA imajo ključno vlogo pri sinaptični plastičnosti, učenju, spominu in zaznavanju. PCP z blokado receptorjev NMDA zmanjša pretok kalcijevih ionov v nevrone, kar moti njihovo normalno aktivacijo. Ta motnja povzroči zmanjšanje sproščanja drugih nevrotransmiterjev, kot sta dopamin in serotonin, kar lahko privede do sprememb v razpoloženju, zaznavanju in spoznavanju.
Pri manjših odmerkih lahko PCP povzroči občutke evforije, sproščenosti in odmaknjenosti od okolice. Uporabniki lahko doživijo občutek ločenosti od telesa, zaradi česar se uporablja izraz "disociativni anestetik". Večji odmerki lahko povzročijo halucinacije, delirij, vznemirjenost in potencialno nevarno vedenje. Uporabniki lahko postanejo dezorientirani, imajo izkrivljene zaznave in se vedejo nepredvidljivo ali nasilno.
Injicirani opiati, kot sta morfij ali heroin, spadajo v skupino opioidov. Te snovi se primarno vežejo na opioidne receptorje, ki se nahajajo v različnih predelih možganov, hrbtenjače in perifernega živčnega sistema.
Obstaja več vrst opioidnih receptorjev, pri čemer je glavni cilj mu-opioidni receptor. Ko se opiat veže na mu-opioidni receptor, aktivira kaskado dogodkov v nevronu. Aktivacija mu-opioidnega receptorja zavira sproščanje nevrotransmiterjev, ki sodelujejo pri signalizaciji bolečine, kot so snov P, glutamat in noradrenalin. To zaviranje sproščanja nevrotransmiterjev zmanjša prenos bolečinskih signalov s periferije v možgane.
Opiati lahko povzročijo občutek evforije, sedacije in sprostitve, kar je predvsem posledica aktivacije nagradnih poti v možganih. Opioidi lahko vplivajo tudi na druge fiziološke procese, kot so hitrost dihanja, gibljivost prebavil in uravnavanje čustev.
PCP in opiati za injiciranje imajo nasprotne učinke na CNS, kar lahko privede do nepredvidljivih in nevarnih posledic. Pri kombinaciji PCP in injiciranih opiatov lahko njuni učinki delujejo sinergistično, kar poveča tveganja in zaplete.
Kombinacija lahko povzroči hudo depresijo CNS, vključno z depresijo dihanja, ki je lahko življenjsko nevarna. Pri posamezniku se lahko pojavijo izjemna zmedenost, poslabšanje presoje in izguba motoričnega nadzora, kar poveča verjetnost nesreč ali poškodb.
Tveganje za prevelik odmerek je pri kombinaciji teh snovi bistveno večje, saj lahko njihovi učinki na dihalni sistem zavirajo dihanje do nevarne stopnje.
Vredno je upoštevati sicer posreden in sekundaren, vendar navzkrižni vpliv obeh snovi na glutamatni sistem. To in v nekaterih virih omenjena sposobnost PSP, da zmanjša toleranco telesa na opioide, znatno poveča tveganje za prevelik odmerek in življenjsko nevarna stanja.
Glede na vse navedeno priporočamo, da se tej kombinaciji pod kakršnimi koli pogoji izogibate.
Last edited by a moderator: