G.Patton
Expert
- Joined
- Jul 5, 2021
- Messages
- 2,728
- Solutions
- 3
- Reaction score
- 2,889
- Points
- 113
- Deals
- 1
Uvod
Fenetillin (BAN, USAN) je sorodno zdravilo amfetamina in teofilina ter prozdravilo obeh. Piše se tudi fenetillin in fenitelilin (INN); druga imena zanj so amfetaminoetilteofilin in amfetalin. Zdravilo se je tržilo za uporabo kot psihostimulant pod blagovnimi znamkami Captagon, Biocapton in Fitton.
Sinteza fenetilina je precej preprosta in zanjo ni potrebna zapletena draga steklovina. V tej temi najdete dvostopenjsko sintezo te snovi, pri čemer je vsak korak predstavljen z dvema različnima metodama, ki imata nekatere značilnosti.
Ena od glavnih prednosti fenetilina je bila, da ne povečuje krvnega tlaka v enaki meri kot amfetamini, zato se je lahko uporabljal pri bolnikih s srčno-žilnimi obolenji. Fenetilin se v telesu presnavlja v dve zdravili amfetamin (24,5 % peroralnega odmerka) in teofilin (13,7 % peroralnega odmerka), ki sta sami aktivni stimulansi. Fiziološki učinki fenetilina so torej posledica kombinacije vseh treh zdravil.
Ocena težavnosti: 4/10
Oprema in steklovina:Sinteza fenetilina je precej preprosta in zanjo ni potrebna zapletena draga steklovina. V tej temi najdete dvostopenjsko sintezo te snovi, pri čemer je vsak korak predstavljen z dvema različnima metodama, ki imata nekatere značilnosti.
Ena od glavnih prednosti fenetilina je bila, da ne povečuje krvnega tlaka v enaki meri kot amfetamini, zato se je lahko uporabljal pri bolnikih s srčno-žilnimi obolenji. Fenetilin se v telesu presnavlja v dve zdravili amfetamin (24,5 % peroralnega odmerka) in teofilin (13,7 % peroralnega odmerka), ki sta sami aktivni stimulansi. Fiziološki učinki fenetilina so torej posledica kombinacije vseh treh zdravil.
Ocena težavnosti: 4/10
- Magnetno mešalo z grelnikom;
- Filtrirni papir;
- pH indikatorski papir;
- Vakuumski vir;
- Buchnerjeva bučka in lijak [za majhne količine se lahko uporabi Schottov filter];
- povratni hladilnik;
- oljna kopel;
- lijak;
- 250 ali 500 ml ločilni lij;
- Laboratorijska tehtnica (primerna je od 0,01 do 100 g) [odvisno od količine sinteze];
- Stojalo za retorto in objemka za pritrditev aparature;
- [Metoda 1_1]
- 50 mL bučka z okroglim dnom (RBF);
- [Metoda 2_1]
- 1 L bučka z okroglim dnom (RBF);
- [Metoda 1_2]
- 1 L bučka z okroglim dnom (RBF);
- [Metoda 2_2]
- 5 mL erlenmajerica v obliki hruške;
- Komplet zabliskovno kromatografijo
Reagenti:
- Teofilin (1);
- 1,2-dikloroetan (2);
- Destilirana voda;
- 1-fenil-2-aminopropan (4);
- brezvodni natrijev sulfat (Na2SO4);
- [Metoda 1_1]
- Aliquat-336 ali TEBA (BTEAC) ali TBAB (katalizator);
- Petroleter;
- [Metoda 2_1]
- Natrijev hidroksid;
- i-propanol (IPA);
- kloroform;
- etanol (EtOH);
- [Metoda 1_2]
- Alkohol (EtOH) ali toluen;
- alkoholna raztopina klorovodikove kisline (HCl);
- [Metoda 2_2]
- Natrijev bikarbonat (vodna raztopina);
- Diklorometan;
- Etil acetat;
Temperatura vrelišča: 563,8 °C pri 760 mm Hg;
Tališče: 227-229 °C;
Molekulska masa: 341,41 g/mol;
Gostota: 1,26±0,1 g/cm3;
CAS številka: 3736-08-1.
7-(2-kloroetil)teofilin iz teofilina
Metoda 1_1
Teofilin (1) (10 mmol), fino zmleti natrijev (kalijev) hidroksid (10-20 mmol) in alikvat-336 (0,6 mmol) suspendiramo v 1,2-dikloroetanu (2) (10-20 ml) v 50 ml bučki z okroglim dnom (RBF) s povratnim hladilnikom. Reakcijsko zmes mešamo pod povratnim tokom 4 ure, vročo filtriramo, oborino raztopimo v destilirani vodi in raztopino nevtraliziramo do pH 7, da dobimo nereagirani teofilin in sintetizirani simetrični 1,2-bis(7-teofilinil)etan. Trituriranje do suhega filtrata pod zmanjšanim tlakom s petroletrom ali vodo daje želeni kloroalkil derivat (3 ) v kristalinični obliki v 99 % teoretičnem izkoristku. Dobljeno spojino (3) nato rekristaliziramo iz etanola.
Aliquat-336, TEBA (BTEAC) in TBAB kažejo podobne katalitične aktivnosti.
Metoda 2_1
Teofilin (1) (150,0 mmol, 29,70 g) smo dodali raztopini natrijevega hidroksida (150,0 mmol, 6,0 g) v 200 ml vode v 1 L bučki z okroglim dnom (RBF). Nato je bil med mešanjem dodan 1,2-dikloroetan (1,20 mol, 118,66 g) v 300 ml i-propanola. Mešanico smo 76,5 h segrevali pod povratnim tokom pri 78-80 °C. Po filtraciji in odstranitvi topila smo preostalo trdno snov ekstrahirali s kloroformom (3 x 200 ml). Kombinirane kloroformske ekstrakte smo posušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in po filtraciji odstranili topilo. Produkt (3) jekristaliziral iz etanola v 90 % izkoristku, m.p.: 120-122 °C.
Teofilin (1) (10 mmol), fino zmleti natrijev (kalijev) hidroksid (10-20 mmol) in alikvat-336 (0,6 mmol) suspendiramo v 1,2-dikloroetanu (2) (10-20 ml) v 50 ml bučki z okroglim dnom (RBF) s povratnim hladilnikom. Reakcijsko zmes mešamo pod povratnim tokom 4 ure, vročo filtriramo, oborino raztopimo v destilirani vodi in raztopino nevtraliziramo do pH 7, da dobimo nereagirani teofilin in sintetizirani simetrični 1,2-bis(7-teofilinil)etan. Trituriranje do suhega filtrata pod zmanjšanim tlakom s petroletrom ali vodo daje želeni kloroalkil derivat (3 ) v kristalinični obliki v 99 % teoretičnem izkoristku. Dobljeno spojino (3) nato rekristaliziramo iz etanola.
Aliquat-336, TEBA (BTEAC) in TBAB kažejo podobne katalitične aktivnosti.
Metoda 2_1
Teofilin (1) (150,0 mmol, 29,70 g) smo dodali raztopini natrijevega hidroksida (150,0 mmol, 6,0 g) v 200 ml vode v 1 L bučki z okroglim dnom (RBF). Nato je bil med mešanjem dodan 1,2-dikloroetan (1,20 mol, 118,66 g) v 300 ml i-propanola. Mešanico smo 76,5 h segrevali pod povratnim tokom pri 78-80 °C. Po filtraciji in odstranitvi topila smo preostalo trdno snov ekstrahirali s kloroformom (3 x 200 ml). Kombinirane kloroformske ekstrakte smo posušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom in po filtraciji odstranili topilo. Produkt (3) jekristaliziral iz etanola v 90 % izkoristku, m.p.: 120-122 °C.
1,3-dimetil-7-[2-(1-fenilpropan-2-ilamino)etil]purin-2,6-dion (fenetillin) iz 7-(2-kloroetil)teofilina in 1-fenil-2-aminopropana (amfetamin)
Metoda 1_2
1 mol 7-(2-kloroetil)teofilina (3 ) in 2,5 mola 1-fenil-2-aminopropana (4 ) se 6 ur segrevata na oljni kopeli v 1 L bučki z okroglim dnom (RBF), po potrebi z dodatkom alkohola ali toluena. Reakcijsko zmes razredčimo z alkoholom in nakisamo z alkoholno klorovodikovo kislino. Nastalo kristalinično maso filtriramo z odsesavanjem in ekstrahiramo z vrenjem z alkoholom. Nastane izdelek s tališčem od 237 do 239 °C. Pri daljši ekstrakciji z vrenjem z alkoholom se tališče mase zniža, prednostno zaradi spremembe modifikacije, na 227 do 229 °C. Vendar analiza pokaže, da sta oba produkta čisti kondenzacijski produkt. Namesto kloroetil teofilina je mogoče uporabiti tudi ustrezen bromov derivat. Ugotovljeno je bilo, da je na ta način postopek lažji, izkoristek pa boljši.
Metoda 2_2
Zmes 7-(2-kloroetil)teofilina (3) (0,22 g, 0,9 mmol) in 1-fenil-2-aminopropana (4) (0,49 g, 3,6 mmol) smo 17 ur segrevali pri 100 °C v 5 mL bučki hruškaste oblike. Po ohladitvi na sobno temperaturo smo dodali nasičeno vodno raztopino natrijevega bikarbonata, da smo reakcijsko zmes bazificirali do pH 8. Vodno fazo smo ekstrahirali z diklorometanom, organsko fazo pa posušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. S filtriranjem in koncentriranjem smo dobili ostanek, ki smo ga očistili z bliskovno kolonsko kromatografijo z uporabo silikagela kot stacionarne faze in etil acetata kot mobilne faze, da smo dobili spojino (5) (0,15 g, 0,4 mmol). Izplen: 48 %.
1 mol 7-(2-kloroetil)teofilina (3 ) in 2,5 mola 1-fenil-2-aminopropana (4 ) se 6 ur segrevata na oljni kopeli v 1 L bučki z okroglim dnom (RBF), po potrebi z dodatkom alkohola ali toluena. Reakcijsko zmes razredčimo z alkoholom in nakisamo z alkoholno klorovodikovo kislino. Nastalo kristalinično maso filtriramo z odsesavanjem in ekstrahiramo z vrenjem z alkoholom. Nastane izdelek s tališčem od 237 do 239 °C. Pri daljši ekstrakciji z vrenjem z alkoholom se tališče mase zniža, prednostno zaradi spremembe modifikacije, na 227 do 229 °C. Vendar analiza pokaže, da sta oba produkta čisti kondenzacijski produkt. Namesto kloroetil teofilina je mogoče uporabiti tudi ustrezen bromov derivat. Ugotovljeno je bilo, da je na ta način postopek lažji, izkoristek pa boljši.
Metoda 2_2
Zmes 7-(2-kloroetil)teofilina (3) (0,22 g, 0,9 mmol) in 1-fenil-2-aminopropana (4) (0,49 g, 3,6 mmol) smo 17 ur segrevali pri 100 °C v 5 mL bučki hruškaste oblike. Po ohladitvi na sobno temperaturo smo dodali nasičeno vodno raztopino natrijevega bikarbonata, da smo reakcijsko zmes bazificirali do pH 8. Vodno fazo smo ekstrahirali z diklorometanom, organsko fazo pa posušili nad brezvodnim natrijevim sulfatom. S filtriranjem in koncentriranjem smo dobili ostanek, ki smo ga očistili z bliskovno kolonsko kromatografijo z uporabo silikagela kot stacionarne faze in etil acetata kot mobilne faze, da smo dobili spojino (5) (0,15 g, 0,4 mmol). Izplen: 48 %.
Last edited: