Uporaba psihoaktivnih snovi po vsem svetu hitro narašča. Obstaja ogromen razred snovi naravnega izvora, ki ga sestavljajo gobe in rastline, ki vsebujejo veliko različnih alkaloidov, ki povzročajo sproščujoče, stimulativne in halucinogene učinke. Uživanje nekaterih od teh snovi je pogojeno z verskimi prepričanji in kulturnimi vidiki, zaradi česar je zakonodaja zelo negotova in včasih dvoumna. Zloraba teh snovi pa lahko predstavlja veliko tveganje za zdravje, saj njihova presnova in delovanje še nista v celoti raziskana. Poleg tega so psihoaktivne snovi naravnega izvora razširjene tako v darknetu kot v clearnetu, pojavljajo se hitro, kar zahteva razvoj zapletenih analitičnih modelov, s katerimi je mogoče te snovi odkriti in temeljito nadzorovati njihovo uporabo. V pričujoči študiji obravnavamo njihove glavne toksikološke vidike, tradicionalno uporabo in terapevtski potencial ter razvoj analitičnih metod za preučevanje več rastlinskih vzorcev v bioloških matricah: Areca catechu, Argyreia nervosa, Lophophora williamsii, Catha edulis, Ayahuasca, Datura stramonium, Mitragyna speciosa, Piper methystirum. V državah Evropske unije približno 96 milijonov ljudi priznava, da so uporabljali droge. Najpogosteje je bila uporabljena konoplja (približno 27,4 %), nato kokain (5,4 %), ekstazi (4,1 %) in amfetamini (3,7 %).
V zadnjem času je opazna velika težnja po uporabi novih psihoaktivnih snovi. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) opredeljuje novo psihoaktivno snov kot "novo narkotično ali psihotropno drogo v čisti obliki ali pripravljeno, ki ni pod nadzorom konvencij Združenih narodov o drogah, vendar lahko predstavlja nevarnost za javno zdravje, primerljivo z nevarnostjo, ki jo predstavljajo snovi iz teh konvencij". Te droge so priljubljene zaradi dejstva, da jih je mogoče najhitreje sintetizirati, imajo nizke stroške, intenzivne psihoaktivne učinke, vendar imajo tudi potencialno visoko stopnjo tveganja in slab nadzor. Nenehno pojavljanje novih psihoaktivnih snovi zaradi sprememb v načinih sinteze in variacij molekul je tema zaskrbljujočega nadzora nad komercializacijo, zaradi česar je Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) moral razviti in izvajati sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje teh spojin. Nove psihoaktivne snovi (NPS) so lahko sintetičnega in naravnega izvora. Najbolj priznane sintetične snovi so sintetični kanabinoidi, katinoni in opioidi, piperazini, feniletilamini, imenovani benzodiazepini, indolalkilamini in arilcikloheksilamini. NPS naravnega izvora sestavljajo predvsem alkaloidi, ki so praviloma prisotni v rastlinah in gobah. Te rastline najpogosteje najdemo v Južni Ameriki, Aziji, pa tudi v Afriki in glede na sestavne dele povzročajo ustrezne učinke. Metabolizem teh snovi ni bil v celoti raziskan, zato nastali metaboliti in njihove morebitne koncentracije niso znani. Prav tako je preučevanje tega vprašanja precej pomembno z vidika ugotavljanja strupenosti (tako akutne kot kronične), ki je za mnoge od teh snovi neznana. Zato je razvoj analitičnih metod zelo pomemben za identifikacijo in kvantifikacijo potencialno nevarnih spojin, prisotnih v naravnih proizvodih.
Areca catechu (Betel Quid).
Ta rastlinska vrsta je najbolj razširjena v Afriki, Evropi in Ameriki, poleg glavnega izvora - Azije (Šrilanka in Malezija). Arekov orešček je plod te rastline, ki se že več stoletij uporablja kot tradicionalno sredstvo za izvajanje obredov. Običajno so ga žvečili ali uživali skupaj z nekaterimi pijačami (zmleti v možnarju). Po statističnih podatkih je orešček areke četrta najpogostejša in najbolj uporabljena naravna droga, saj se zaradi svojih učinkov med drugim uporablja tudi kot afrodiziak. Arekolin je glavna psihoaktivna spojina, ki je prisotna v plodovih A.catechu. Ta spojina je alkaloid, njen farmakodinamični profil pa vključuje zaviranje gama-aminomaslene kisline (GABA) ter neselektivni agonizem nikotinske in muskarinske kisline. Ob vstopu v telo arekolin hitro preide krvno-možgansko pregrado in vpliva na parasimpatični živčni sistem. Ta sadež povzroča hitro zasvojenost in številne neželene učinke, na primer s strani prebavnega sistema (slabost ali bruhanje, funkcionalne dispeptične motnje, zaprtje z dinamično črevesno zaporo, prav tako je izrazit odtegnitveni sindrom, ki se kaže z nespečnostjo, nihanjem razpoloženja, razdražljivostjo in tesnobo). Drugi neželeni učinki, ki se pojavijo pri uživanju velikih količin ali pri dolgotrajni uporabi, so redki, vendar nevarni in obsegajo ekstrapiramidni sindrom, astmo, miokardni infarkt ali akutni koronarni sindrom.
Vendar pa so uporabo tega sadeža v zdravilne namene že v davnih časih opisali budisti, zato je А. Catechu uživanje povezujejo z občutkom zadovoljstva, šibkim psihostimulativnim učinkom, zmanjšanjem stresa in tesnobe, krepitvijo dlesni in lajšanjem dihanja. Poleg tega so ga prej uporabljali pri zdravljenju malarije, vročine, hipertenzije, sečnih kamnov ter pri zdravljenju bolezni prebavnega sistema. Obstajajo številne posebne študije, ki so pokazale, da je uporaba arekovih oreščkov povezana s protimikrobnim delovanjem, pa tudi s pozitivnim vplivom na delovanje srčno-žilnega sistema.
A. catechu ne velja za nadzorovano snov, zato ZDA in Evropska unija nimata zakonodaje o njegovi uporabi. To dejstvo je povezano z razvojem več analitičnih metod, ki omogočajo identifikacijo teh snovi. Za odkrivanje najpogostejših snovi se zdaj uporabljajo tradicionalni vzorci, kot je kri. Na primer, za kvantitativno določanje arekolina z LC-MS/MS se uporabi 1 ml krvi z mejo zaznavnosti (LOD) 0,02 ng/ml in mejo kvantitativnega določanja (LOQ) 0,5 ng/ml. Za odkrivanje arekolina se uporablja tudi urin. Pichini in sod. so razvili analitično metodo z uporabo opreme HPLC-MC, pri kateri se uporablja 1 ml urina v vzorcih 1 g mekonija in seruma popkovnice (1 ml). Poleg tega obstajajo alternativne metode za odkrivanje arekolina z uporabo zobnega nitrata in materinega mleka.
Argyreia nervosa (Adhoguda).
Ta razred naravnih psihoaktivnih snovi izvira iz Indije, vendar je razširjen tako v Evropi kot v Afriki. Ta rastlina se imenuje tudi z drugimi imeni: Adhoguda, Vidhara, Elephant Creeper, Rivea corymbosa, Hawaiian Baby Woodrose ali Morning Glory, Ipomoea violacea. V semenih vsebuje psihoaktivne alkaloide. Izergin in lizergamid sta spojini, povezani s halucinogenimi lastnostmi te rastline. Povzročata učinke, ki so podobni LSD-ju, vendar se glede na subjektivna mnenja uporabnikov še vedno razlikujejo. V semenih A. nervosa je vsebnost ergolinskih alkaloidov od 0,5 do 0,9 %, od tega je 0,19 % izoergina in 0,14 % LSA. Delovanje prvega vključuje vezavo na dopaminske D2-receptorje, čemur sledi inhibicija adenilat ciklaze in zmanjšanje proizvodnje cAMP. Prav tako se ta rastlina uporablja v medicinske namene kot diuretik in afrodiziak, nekateri raziskovalci pa so opisali analgetične, protivnetne, imunomodulatorne in hepatoprotektivne lastnosti. Korenine A.nervosa se uporabljajo pri zdravljenju bolezni osrednjega živčnega sistema, revmatizma, gonoreje in kroničnih želodčnih razjed. Po drugi strani je bilo protimikrobno delovanje povezano z listi rastline, ki poleg omenjenih vsebujejo še druge alkaloide: erginin, ergometrin, lizergol, peniklavin, kanoklavin I, kanoklavin II, ergometrin, zlasti elimoklavin. Vendar njihovi učinki še niso bili preučeni.
LSА je v nekaterih evropskih državah, zlasti v Veliki Britaniji in Italiji, nadzorovana snov. Tudi v ZDA velja za nadzorovano snov, vendar se rastlina in njena semena prodajajo brez omejitev. Trenutno obstaja nekaj analitičnih metod, ki jih je mogoče uporabiti za identifikacijo LSA. Paulke in sod. opisujejo tehniko, pri kateri se za količinsko opredelitev LSA uporablja 1 ml seruma in urina. Analize se ekstrahirajo z metodo SPE in kvantificirajo na opremi HPLC-FLD z mejama detekcije in kvantifikacije 0,05-0,15 ng/ml oziroma 0,17 ng/ml. Odstotek izkoristka je od 69,4 % do 78,8 %.
Ayahuasca ("Hoasca").
Ayahuasca - beseda kečua je očitno sestavljena iz dveh izrazov, ki pomenita "duša" in "trta", pijača pa je znana tudi kot caapi, daime, hoasca, yage, natema. To je psihoaktivna pijača, ki se tradicionalno uporablja v Južni Ameriki. V zadnjem času pa jo izvažajo tudi v druge države v Evropi in Aziji. Sestavljena je iz rjave, goste in oljnate tekočine, ki jo dobimo z žganjem drv iz stebla Banisteriopsis caapi in listov Psychotria viridis. Pri izdelavi ayahuasce sodelujejo tudi druge rastline, na primer Brugmansia suaveolens, Psychotria carthagenensis, Nicotiana tabacum, Tabernaemontana spp, Brunfelsia spp, Datura suaveolens, Iochroma fuchsioides, Malouetia tamarquina, Juanulloa spp, Peganum harmala, ki imajo prav tako določeno delovanje na fizične in duševne sisteme, kar povzroča klinične učinke zastrupitve.
Učinke te psihoaktivne snovi povzroča sinergijski potencial N, N-dimetiltriptamina (DMT), halucinogenih spojin P. Viridis in C. edulis, ki se nahajajo predvsem v nekaterih državah zahodne Afrike, ter tudi garmina, garmalina in tetrahidroharmina (THH), ki se nahajajo v Jemnu, Etiopiji in na Arabskem polotoku. Ta rastlina se pogosto uporablja kot zdravilo, njeni β-karbolinski alkaloidi so prisotni v B. Caapi. DMT je triptamin, ki se pogosto zlorablja, ker lahko simulira učinke sintetičnih katinonov, vendar z manjšim tveganjem, saj deluje kot agonist serotoninskih receptorjev (5-HT1A/2A/2C). V primeru zastrupitve s to spojino še niso poročali o smrtnih primerih. C. edulis se uporablja tudi v rekreativne namene. Ob zaužitju se presnavlja s periferno monoaminooksidazo A in se običajno zaužije v neaktivnem stanju. DMT vstopa v telo skupaj z β-karbolinskimi alkaloidi z žvečenjem listov. Poleg tega THH zavira tudi ponovni privzem serotonina, kar okrepi učinke fenilpropanolamina.
Učinki so lahko različni, vključno z vidnimi halucinacijami, hipertermijo, mydriazo, različnimi spremembami v endokrinem, kardiovaskularnem in imunskem sistemu. Opisani so bili tudi neželeni učinki, kot so bruhanje, vznemirjenost, hipertenzija, paranoja, tesnoba in depresija. Vendar je več študij poročalo o terapevtskem potencialu te rastline: protimikrobno in antioksidativno delovanje ter pozitiven učinek na celice dopaminergičnih nevronov. Po enkratni uporabi ayahuasce se simptomi depresije bistveno zmanjšajo. Druge študije kažejo, da uporaba tega odkuha bistveno zmanjša anksioznost in paniko ter negativni potencial zasvojenosti, povezan z uživanjem alkohola in drugih drog, zmanjša fizično bolečino, težave s pozornostjo in koncentracijo, utrujenost, nespečnost, razdražljivost in obsesivne misli.
Ayahuasco v Amazoniji že več stoletij uporabljajo kot del verskih obredov, v zadnjem času pa jo uporabljajo tudi verske organizacije, kot sta União do Vegetal (UDV) in Santo Daime. Snovi, ki vsebujejo DMT, so pod nadzorom v ZDA in nekaterih evropskih državah. Vendar uporaba viridisa in B. Caapi ni pod nobenim nadzorom, uporaba ayahuasce pa je zakonita v ZDA in Braziliji. Trenutno obstaja več analitičnih tehnik, ki omogočajo odkrivanje in količinsko opredelitev spojin ayahuasce in njenih metabolitov. Yritia in oliveira ter drugi so na primer razvili analitične metode z uporabo SPE in LLE. pichini je izvedel študijo, v kateri je z uporabo samo 25 mg las, hidrolizo z reagentom M3 kvantitativno identificiral DMT z vrednostmi LOD 0,01-0,02 ng/mg in LOQ od 0,03-0,05 ng/mg, z izkoristkom od 76,6 do 97,4 %.
Datura stramonium (Jimsonov plevel).V zadnjem času je opazna velika težnja po uporabi novih psihoaktivnih snovi. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) opredeljuje novo psihoaktivno snov kot "novo narkotično ali psihotropno drogo v čisti obliki ali pripravljeno, ki ni pod nadzorom konvencij Združenih narodov o drogah, vendar lahko predstavlja nevarnost za javno zdravje, primerljivo z nevarnostjo, ki jo predstavljajo snovi iz teh konvencij". Te droge so priljubljene zaradi dejstva, da jih je mogoče najhitreje sintetizirati, imajo nizke stroške, intenzivne psihoaktivne učinke, vendar imajo tudi potencialno visoko stopnjo tveganja in slab nadzor. Nenehno pojavljanje novih psihoaktivnih snovi zaradi sprememb v načinih sinteze in variacij molekul je tema zaskrbljujočega nadzora nad komercializacijo, zaradi česar je Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) moral razviti in izvajati sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje teh spojin. Nove psihoaktivne snovi (NPS) so lahko sintetičnega in naravnega izvora. Najbolj priznane sintetične snovi so sintetični kanabinoidi, katinoni in opioidi, piperazini, feniletilamini, imenovani benzodiazepini, indolalkilamini in arilcikloheksilamini. NPS naravnega izvora sestavljajo predvsem alkaloidi, ki so praviloma prisotni v rastlinah in gobah. Te rastline najpogosteje najdemo v Južni Ameriki, Aziji, pa tudi v Afriki in glede na sestavne dele povzročajo ustrezne učinke. Metabolizem teh snovi ni bil v celoti raziskan, zato nastali metaboliti in njihove morebitne koncentracije niso znani. Prav tako je preučevanje tega vprašanja precej pomembno z vidika ugotavljanja strupenosti (tako akutne kot kronične), ki je za mnoge od teh snovi neznana. Zato je razvoj analitičnih metod zelo pomemben za identifikacijo in kvantifikacijo potencialno nevarnih spojin, prisotnih v naravnih proizvodih.
Areca catechu (Betel Quid).
Ta rastlinska vrsta je najbolj razširjena v Afriki, Evropi in Ameriki, poleg glavnega izvora - Azije (Šrilanka in Malezija). Arekov orešček je plod te rastline, ki se že več stoletij uporablja kot tradicionalno sredstvo za izvajanje obredov. Običajno so ga žvečili ali uživali skupaj z nekaterimi pijačami (zmleti v možnarju). Po statističnih podatkih je orešček areke četrta najpogostejša in najbolj uporabljena naravna droga, saj se zaradi svojih učinkov med drugim uporablja tudi kot afrodiziak. Arekolin je glavna psihoaktivna spojina, ki je prisotna v plodovih A.catechu. Ta spojina je alkaloid, njen farmakodinamični profil pa vključuje zaviranje gama-aminomaslene kisline (GABA) ter neselektivni agonizem nikotinske in muskarinske kisline. Ob vstopu v telo arekolin hitro preide krvno-možgansko pregrado in vpliva na parasimpatični živčni sistem. Ta sadež povzroča hitro zasvojenost in številne neželene učinke, na primer s strani prebavnega sistema (slabost ali bruhanje, funkcionalne dispeptične motnje, zaprtje z dinamično črevesno zaporo, prav tako je izrazit odtegnitveni sindrom, ki se kaže z nespečnostjo, nihanjem razpoloženja, razdražljivostjo in tesnobo). Drugi neželeni učinki, ki se pojavijo pri uživanju velikih količin ali pri dolgotrajni uporabi, so redki, vendar nevarni in obsegajo ekstrapiramidni sindrom, astmo, miokardni infarkt ali akutni koronarni sindrom.
Vendar pa so uporabo tega sadeža v zdravilne namene že v davnih časih opisali budisti, zato je А. Catechu uživanje povezujejo z občutkom zadovoljstva, šibkim psihostimulativnim učinkom, zmanjšanjem stresa in tesnobe, krepitvijo dlesni in lajšanjem dihanja. Poleg tega so ga prej uporabljali pri zdravljenju malarije, vročine, hipertenzije, sečnih kamnov ter pri zdravljenju bolezni prebavnega sistema. Obstajajo številne posebne študije, ki so pokazale, da je uporaba arekovih oreščkov povezana s protimikrobnim delovanjem, pa tudi s pozitivnim vplivom na delovanje srčno-žilnega sistema.
A. catechu ne velja za nadzorovano snov, zato ZDA in Evropska unija nimata zakonodaje o njegovi uporabi. To dejstvo je povezano z razvojem več analitičnih metod, ki omogočajo identifikacijo teh snovi. Za odkrivanje najpogostejših snovi se zdaj uporabljajo tradicionalni vzorci, kot je kri. Na primer, za kvantitativno določanje arekolina z LC-MS/MS se uporabi 1 ml krvi z mejo zaznavnosti (LOD) 0,02 ng/ml in mejo kvantitativnega določanja (LOQ) 0,5 ng/ml. Za odkrivanje arekolina se uporablja tudi urin. Pichini in sod. so razvili analitično metodo z uporabo opreme HPLC-MC, pri kateri se uporablja 1 ml urina v vzorcih 1 g mekonija in seruma popkovnice (1 ml). Poleg tega obstajajo alternativne metode za odkrivanje arekolina z uporabo zobnega nitrata in materinega mleka.
Argyreia nervosa (Adhoguda).
Ta razred naravnih psihoaktivnih snovi izvira iz Indije, vendar je razširjen tako v Evropi kot v Afriki. Ta rastlina se imenuje tudi z drugimi imeni: Adhoguda, Vidhara, Elephant Creeper, Rivea corymbosa, Hawaiian Baby Woodrose ali Morning Glory, Ipomoea violacea. V semenih vsebuje psihoaktivne alkaloide. Izergin in lizergamid sta spojini, povezani s halucinogenimi lastnostmi te rastline. Povzročata učinke, ki so podobni LSD-ju, vendar se glede na subjektivna mnenja uporabnikov še vedno razlikujejo. V semenih A. nervosa je vsebnost ergolinskih alkaloidov od 0,5 do 0,9 %, od tega je 0,19 % izoergina in 0,14 % LSA. Delovanje prvega vključuje vezavo na dopaminske D2-receptorje, čemur sledi inhibicija adenilat ciklaze in zmanjšanje proizvodnje cAMP. Prav tako se ta rastlina uporablja v medicinske namene kot diuretik in afrodiziak, nekateri raziskovalci pa so opisali analgetične, protivnetne, imunomodulatorne in hepatoprotektivne lastnosti. Korenine A.nervosa se uporabljajo pri zdravljenju bolezni osrednjega živčnega sistema, revmatizma, gonoreje in kroničnih želodčnih razjed. Po drugi strani je bilo protimikrobno delovanje povezano z listi rastline, ki poleg omenjenih vsebujejo še druge alkaloide: erginin, ergometrin, lizergol, peniklavin, kanoklavin I, kanoklavin II, ergometrin, zlasti elimoklavin. Vendar njihovi učinki še niso bili preučeni.
LSА je v nekaterih evropskih državah, zlasti v Veliki Britaniji in Italiji, nadzorovana snov. Tudi v ZDA velja za nadzorovano snov, vendar se rastlina in njena semena prodajajo brez omejitev. Trenutno obstaja nekaj analitičnih metod, ki jih je mogoče uporabiti za identifikacijo LSA. Paulke in sod. opisujejo tehniko, pri kateri se za količinsko opredelitev LSA uporablja 1 ml seruma in urina. Analize se ekstrahirajo z metodo SPE in kvantificirajo na opremi HPLC-FLD z mejama detekcije in kvantifikacije 0,05-0,15 ng/ml oziroma 0,17 ng/ml. Odstotek izkoristka je od 69,4 % do 78,8 %.
Ayahuasca ("Hoasca").
Ayahuasca - beseda kečua je očitno sestavljena iz dveh izrazov, ki pomenita "duša" in "trta", pijača pa je znana tudi kot caapi, daime, hoasca, yage, natema. To je psihoaktivna pijača, ki se tradicionalno uporablja v Južni Ameriki. V zadnjem času pa jo izvažajo tudi v druge države v Evropi in Aziji. Sestavljena je iz rjave, goste in oljnate tekočine, ki jo dobimo z žganjem drv iz stebla Banisteriopsis caapi in listov Psychotria viridis. Pri izdelavi ayahuasce sodelujejo tudi druge rastline, na primer Brugmansia suaveolens, Psychotria carthagenensis, Nicotiana tabacum, Tabernaemontana spp, Brunfelsia spp, Datura suaveolens, Iochroma fuchsioides, Malouetia tamarquina, Juanulloa spp, Peganum harmala, ki imajo prav tako določeno delovanje na fizične in duševne sisteme, kar povzroča klinične učinke zastrupitve.
Učinke te psihoaktivne snovi povzroča sinergijski potencial N, N-dimetiltriptamina (DMT), halucinogenih spojin P. Viridis in C. edulis, ki se nahajajo predvsem v nekaterih državah zahodne Afrike, ter tudi garmina, garmalina in tetrahidroharmina (THH), ki se nahajajo v Jemnu, Etiopiji in na Arabskem polotoku. Ta rastlina se pogosto uporablja kot zdravilo, njeni β-karbolinski alkaloidi so prisotni v B. Caapi. DMT je triptamin, ki se pogosto zlorablja, ker lahko simulira učinke sintetičnih katinonov, vendar z manjšim tveganjem, saj deluje kot agonist serotoninskih receptorjev (5-HT1A/2A/2C). V primeru zastrupitve s to spojino še niso poročali o smrtnih primerih. C. edulis se uporablja tudi v rekreativne namene. Ob zaužitju se presnavlja s periferno monoaminooksidazo A in se običajno zaužije v neaktivnem stanju. DMT vstopa v telo skupaj z β-karbolinskimi alkaloidi z žvečenjem listov. Poleg tega THH zavira tudi ponovni privzem serotonina, kar okrepi učinke fenilpropanolamina.
Učinki so lahko različni, vključno z vidnimi halucinacijami, hipertermijo, mydriazo, različnimi spremembami v endokrinem, kardiovaskularnem in imunskem sistemu. Opisani so bili tudi neželeni učinki, kot so bruhanje, vznemirjenost, hipertenzija, paranoja, tesnoba in depresija. Vendar je več študij poročalo o terapevtskem potencialu te rastline: protimikrobno in antioksidativno delovanje ter pozitiven učinek na celice dopaminergičnih nevronov. Po enkratni uporabi ayahuasce se simptomi depresije bistveno zmanjšajo. Druge študije kažejo, da uporaba tega odkuha bistveno zmanjša anksioznost in paniko ter negativni potencial zasvojenosti, povezan z uživanjem alkohola in drugih drog, zmanjša fizično bolečino, težave s pozornostjo in koncentracijo, utrujenost, nespečnost, razdražljivost in obsesivne misli.
Ayahuasco v Amazoniji že več stoletij uporabljajo kot del verskih obredov, v zadnjem času pa jo uporabljajo tudi verske organizacije, kot sta União do Vegetal (UDV) in Santo Daime. Snovi, ki vsebujejo DMT, so pod nadzorom v ZDA in nekaterih evropskih državah. Vendar uporaba viridisa in B. Caapi ni pod nobenim nadzorom, uporaba ayahuasce pa je zakonita v ZDA in Braziliji. Trenutno obstaja več analitičnih tehnik, ki omogočajo odkrivanje in količinsko opredelitev spojin ayahuasce in njenih metabolitov. Yritia in oliveira ter drugi so na primer razvili analitične metode z uporabo SPE in LLE. pichini je izvedel študijo, v kateri je z uporabo samo 25 mg las, hidrolizo z reagentom M3 kvantitativno identificiral DMT z vrednostmi LOD 0,01-0,02 ng/mg in LOQ od 0,03-0,05 ng/mg, z izkoristkom od 76,6 do 97,4 %.
D. stramonium se večinoma nahaja v ZDA in je sezonska trava, ki raste v naravnih razmerah. Ta rastlinska vrsta je znana kot Jimson Weed in so jo Indijanci Pueblo tradicionalno uporabljali zaradi njenih analgetičnih lastnosti. V zahodni medicini so malinovo travo uporabljali tudi pri zdravljenju astme. To rastlino običajno uporabljamo tako, da uživamo semena ali cvetove v čisti obliki brez predhodne obdelave. Vendar se pripravljajo tudi tinkture. Listi, cvetovi in semena se uživajo po manjši obdelavi z visoko temperaturo ali v obliki prahu "Asthmador" z vdihavanjem. Klinični učinki vključujejo halucinacije, ki jih povzročata alkaloida skopolamin in atropin. Štejeta za terciarne amine, zato zlahka prehajata skozi krvno-možgansko pregrado. Glede na glavno delovanje skopolamina (antimuskarinsko delovanje) so pogosto zabeleženi značilni neželeni učinki: tahipneja, delirij, psihomotorična agitacija, mydriaza, zamegljen vid in fotofobija, pa tudi periferna vazodilatacija, motnje termoregulacije, bruhanje, zaprtje in motnje uriniranja. Pri velikih odmerkih se lahko pojavijo akutni koronarni sindrom, krči in izrazita posredna depresija dihanja.
Lophophora williamsii (Pejotel).
Kaktus L. williamsii, znan kot pejotl, izvira iz severne Mehike in ZDA. To rastlino so avtohtoni prebivalci tradicionalno uživali med verskimi obredi. Za prehrano se običajno uporablja pulpa svežega kaktusa, lahko pa se uživa tudi v posušeni obliki (iz nje kuhamo čaj ali druge napitke). L. Williamsii vsebuje spojino meskalin [2-(3,4,5-trimetilfenil) etanamin], ki je razlog za njegove halucinogene lastnosti. Prodaja se tudi v prahu. Po zaužitju meskalin vstopi v osrednji živčni sistem in deluje na serotonergične receptorje 5-HT2A, 5-HT2B in 5-HT2C. Učinki vključujejo prisilo, paranojo, parestezijo, spremembe v zaznavanju barv, glavobol, hidriazo in psihomotorično agitacijo. Obstajajo tudi drugi blagi učinki na prebavni, sečni in srčno-žilni sistem: hipertenzija, tahikardija, bruhanje in zmanjšanje stopnje filtracije v glomerulnem aparatu ledvic. Opisani pa so tudi pozitivni učinki: raziskovalci povezujejo uporabo te vrste rastline s pozitivnimi učinki pri kompleksnem zdravljenju revmatizma, okuženih ran, opeklin in kačjih ugrizov. Druga študija kaže, da ima ta rastlina protimikrobne lastnosti proti Staphylococcus aureus. Danes so vse snovi, ki vsebujejo meskalin, vključene v Prilogo I h Konvenciji Združenih narodov o drogah iz leta 1967. Z metodo UHPLC-MS/MS z uporabo 25 mg las je mogoče opraviti kvantitativno identifikacijo te spojine z LOD 0,01-0,02 ng/ml, LOQ 0,03-0,05 ng/mg in izkoristkom 79,6-97,4 %.
Mitragyna speciosa (Kratom).Lophophora williamsii (Pejotel).
Kaktus L. williamsii, znan kot pejotl, izvira iz severne Mehike in ZDA. To rastlino so avtohtoni prebivalci tradicionalno uživali med verskimi obredi. Za prehrano se običajno uporablja pulpa svežega kaktusa, lahko pa se uživa tudi v posušeni obliki (iz nje kuhamo čaj ali druge napitke). L. Williamsii vsebuje spojino meskalin [2-(3,4,5-trimetilfenil) etanamin], ki je razlog za njegove halucinogene lastnosti. Prodaja se tudi v prahu. Po zaužitju meskalin vstopi v osrednji živčni sistem in deluje na serotonergične receptorje 5-HT2A, 5-HT2B in 5-HT2C. Učinki vključujejo prisilo, paranojo, parestezijo, spremembe v zaznavanju barv, glavobol, hidriazo in psihomotorično agitacijo. Obstajajo tudi drugi blagi učinki na prebavni, sečni in srčno-žilni sistem: hipertenzija, tahikardija, bruhanje in zmanjšanje stopnje filtracije v glomerulnem aparatu ledvic. Opisani pa so tudi pozitivni učinki: raziskovalci povezujejo uporabo te vrste rastline s pozitivnimi učinki pri kompleksnem zdravljenju revmatizma, okuženih ran, opeklin in kačjih ugrizov. Druga študija kaže, da ima ta rastlina protimikrobne lastnosti proti Staphylococcus aureus. Danes so vse snovi, ki vsebujejo meskalin, vključene v Prilogo I h Konvenciji Združenih narodov o drogah iz leta 1967. Z metodo UHPLC-MS/MS z uporabo 25 mg las je mogoče opraviti kvantitativno identifikacijo te spojine z LOD 0,01-0,02 ng/ml, LOQ 0,03-0,05 ng/mg in izkoristkom 79,6-97,4 %.
M. speciosa, znana tudi kot kratom, se je pojavila na azijski celini (Biak, Malezija in Tajska), trenutno pa je že razširjena v številnih delih sveta. Že več let ga uporabljajo azijski delavci na podeželju za zmanjšanje utrujenosti in povečanje delovne storilnosti ter za različne bolečinske sindrome, drisko, hipertenzijo in sladkorno bolezen. V rekreativne namene so ga začeli uporabljati pred kratkim. Listi kratoma so se uporabljali kot nadomestek opija pri zdravljenju morfinskega odtegnitvenega sindroma. Prednostna metoda uporabe kratoma je žvečenje svežih listov, nekateri pa liste posušijo in jih kadijo ali pa jih kuhajo in pijejo v obliki čaja in tinktur. Trenutno so na voljo kapsule, praški in napitki, ki vsebujejo kratom. Psihoaktivne učinke povzroča približno 40 različnih alkaloidov. Te spojine predstavljajo le 0,5-1,5 % celotnega volumna molekul, njihova koncentracija pa je odvisna od sezone nabiranja, starosti rastline in geografskega položaja.
Najpogostejša psihoaktivna snov je mitraginin, ki predstavlja 66,2 % vsebnosti alkaloidov. Vendar njegov delež v malasijskih rastlinah ne presega 10 %. Obstajajo tudi drugi alkaloidi s farmakološkim delovanjem: 7-hidroksmitraginin, korinantheidin, korinantheidin, specioginin: in paynanthein. Alkaloidi, prisotni v M. Speciosa, imajo visoko lipofilnost in zlahka prehajajo krvno-možgansko pregrado. Delujejo kot inhibitorji k- in μ-opioidnih receptorjev. Poleg tega se mitraginin veže na δ-opioidne receptorje, kar zagotavlja analgetični učinek. Tudi vezava na Ca kanale povzroči njihovo nepopolno blokado, kar vpliva na sproščanje nevrotransmiterjev. Carlier in sod. uporabljajo metodo identifikacije z UHPLC-MS z encimsko hidrolizo prek SPE in določajo metabolit v urinu z uporabo LC-Q/TOF-MS, pri čemer je LOD = 0,25-1 ng/ml in LOQ = 0,5-1 ng/ml.
Piper methysticum Forst (kava).Najpogostejša psihoaktivna snov je mitraginin, ki predstavlja 66,2 % vsebnosti alkaloidov. Vendar njegov delež v malasijskih rastlinah ne presega 10 %. Obstajajo tudi drugi alkaloidi s farmakološkim delovanjem: 7-hidroksmitraginin, korinantheidin, korinantheidin, specioginin: in paynanthein. Alkaloidi, prisotni v M. Speciosa, imajo visoko lipofilnost in zlahka prehajajo krvno-možgansko pregrado. Delujejo kot inhibitorji k- in μ-opioidnih receptorjev. Poleg tega se mitraginin veže na δ-opioidne receptorje, kar zagotavlja analgetični učinek. Tudi vezava na Ca kanale povzroči njihovo nepopolno blokado, kar vpliva na sproščanje nevrotransmiterjev. Carlier in sod. uporabljajo metodo identifikacije z UHPLC-MS z encimsko hidrolizo prek SPE in določajo metabolit v urinu z uporabo LC-Q/TOF-MS, pri čemer je LOD = 0,25-1 ng/ml in LOQ = 0,5-1 ng/ml.
Korenine in stebla P. Methtysticum se uporabljajo za izdelavo kave - psihotropnega napitka iz pacifiške regije. Uporabljal se je zaradi svojih terapevtskih lastnosti: zmanjšanje utrujenosti in tesnobe, lajšanje bolečin in stabilizacija spanja. Vendar je uporaba te snovi povezana s hepatotoksičnim učinkom. Farmakološki učinek je posledica kavalaktonov: kavaina in iangonina, tudi desmetoksi iangonina, 7,8-dihidrokavaina, metisticina in 7,8- dihidrometisticina, derivatov cimetove kisline, flavanonov in halkonov. Te spojine delujejo kot inhibitorji monoaminooksidaze B in z interakcijo z gama-aminomasleno kislino povzročajo zmanjšanje količine noradrenalina in dopamina. Prodaja P. Methysticum je nadzorovana na Nizozemskem, v Švici in Franciji, prepovedana je tudi v Združenem kraljestvu in na Poljskem, vendar v večini držav ni obdelana z zakonodajo in je na splošno zakonita. Kavaina se lahko identificira z metodo GC-MS v laseh, pri čemer je LOD 30 ng/l, LOQ pa približno 100 ng/g.
Last edited by a moderator: