Pozdravljeni, z znanstvenega vidika me izredno zanima tema pirovaleronov. Zakaj se uporabniki kopalnih soli tako zelo razlikujejo od drugih uporabnikov poživil? Na primer, metamfetamin je povsem primeren kot bojno poživilo, športni doping (preizkušeno na meni) in med njegovo uporabo je povsem mogoče opravljati produktivno intelektualno dejavnost. Nikoli pa še nisem srečal ali slišal za uporabnike a-pvp, ki bi počeli kaj drugega kot kompulzivno redoziranje in iskanje žuželk pod kožo. Seveda to velja tudi za odvisnike od metamfetamina, vendar posebej za odvisnike in ne le za občasne ali razumne uporabnike. Preučil sem farmakološko delovanje teh snovi in ugotovil, da so še posebej selektivne, tako kot NDRI, lahko bi domnevali, da psihozo povzroči pretirana stimulacija dopamina, brez blažilnega učinka serotonina (kot se to zgodi na primer pri istem metamfetaminu ali kokainu). Obstaja pa na primer enak metilfenidat, z enakim načelom delovanja, vendar tudi uporabniki ritalina nimajo podobnih simptomov. V čem bi po vašem mnenju lahko bila težava?
