Glede na agregatno stanje poznamo trdne (tablete, tabletke, kapsule, praški itd.), mehke (sveče, kreme itd.), tekoče (raztopine, tinkture, poparki) in plinaste (aerosoli) oblike zdravil. Zdravila se lahko dajejo skozi prebavni trakt (enteralno) ali mimo njega (parenteralno) v obliki injekcij (subkutano, intramuskularno, intravensko), nanosa na kožo ali sluznice, inhalacije in nekaterih drugih metod (vaginalno, uretralno dajanje itd.). Vendar se v praksi pogosto šteje, da je parenteralno dajanje snovi sestavljeno iz injekcij ali infuzij, medtem ko se dermalni, inhalacijski in drugi načini neinjekcijskega parenteralnega dajanja zdravil štejejo za samostojne načine dajanja. Intravensko dajanje snovi zahteva upoštevanje najstrožjih pravil asepse in antisepse, določeno spretnost v tehniki izvajanja manipulacij ter poznavanje možnih zapletov in sposobnost hitre zagotovitve potrebne ustrezne pomoči v primeru njihovega pojava. Asepso zagotovimo s sterilizacijo ali uporabo brizg za enkratno uporabo, igel, vatiranih tamponov ali gaziranih prtičkov.
Med intravenskim vbrizgavanjem lahko pride do različnih zapletov, med katerimi so najpogostejši: injiciranje raztopine v podkožno maščevje zaradi premika konca igle mimo vene ali njenega vboda ali zaradi preprostega nezapadanja v veno, kar povzroči infiltrate ali hematome, ki lahko abscesirajo ali pa se tvori flegmona; razvoj tromboflebitisa (tudi kemičnega, kar se pogosto zgodi ob dajanju psihostimulantov ali sintetičnih snovi, saj se kemična poškodba vene v tem primeru pojavi v 100 % primerov, vendar je klinična slika flebitisa lahko latentna in se spontano samougasne, bodisi infekcijski flebitis zaradi vdora infekcijskega agensa bodisi mehanični flebitis zaradi obsežnih poškodb vene kot posledica ponavljajočih se poškodb igle) ali tromboze lokalnih in glavnih ven; različne vrste embolije, vključno z zračno, trombotično; pirogena reakcija (pogosto se pojavi ob dajanju psihostimulansov, evforetikov, velikega števila infekcijskih agensov ali ob izraziti imunski aktivnosti na agense); okužba z virusnim hepatitisom (ko pride infekcijska biološka tekočina v stik s človeško krvjo ali sluznico, kar se pogosto zgodi ob uporabi istih komponent za intravensko injiciranje); poškodba živca ob vstopu igle, ki povzroči motnje občutljivosti; krč žil. Priporoča se uporaba velikega titra razredčitve, ki vključuje odmerek snovi, razredčen v 2-3 ml vode za injiciranje. Manjša kot je koncentracija raztopine, varnejša je, saj visoka koncentracija raztopine draži stene žil, povzroča hujše posledice razvoja infiltracije med "pihanjem" in povečuje tveganje za razvoj postinjekcijskega abscesa ali flebitisa. Kri v visoko koncentriranih raztopinah koagulira in blokira dajanje snovi ter vodi do nevarnih zapletov. Če uporabljate v skupini ljudi, je prepovedano uporabljati iste brizge, filtre in viale z raztopino. Po uporabi jih je treba uporabiti na varnem, nedostopnem mestu. Absolutno ni priporočljivo izvajati injekcije na istem predelu telesa!
Za identifikacijo vene je treba upoštevati več parametrov: če je vidna, če izstopa nad površino kože in ima obrise; če ostane na istem mestu in se ob potegu ne premakne. Za izvedbo injekcije je treba iglo usmeriti vzporedno z veno pod kotom 25 stopinj in izvesti "vbod" skozi kožo v projekciji vene, po katerem bo čutiti rahel upor (to bo stena vene), ob prebodu njene sprednje stene pa pride v njeno votlino (občutek votlosti), za nadzor vboda je treba potegniti bat proti sebi, nakar se mora v raztopini pojaviti kri. Raztopino je treba intravensko vbrizgati s previdnimi in zelo počasnimi gibi, pri čemer je treba nadzorovati pojav infiltratov, "izpuščajev" (v primeru njihovega pojava je treba odstraniti iglo in ustaviti vbrizgavanje). Po namestitvi turniketa je treba pred injiciranjem okončino spustiti in 6-10-krat upogniti.
Za lažje pomnjenje osnovnih načel uspešnega vbrizgavanja si je treba zapomniti kratico CAPSID, ki pomeniMed intravenskim vbrizgavanjem lahko pride do različnih zapletov, med katerimi so najpogostejši: injiciranje raztopine v podkožno maščevje zaradi premika konca igle mimo vene ali njenega vboda ali zaradi preprostega nezapadanja v veno, kar povzroči infiltrate ali hematome, ki lahko abscesirajo ali pa se tvori flegmona; razvoj tromboflebitisa (tudi kemičnega, kar se pogosto zgodi ob dajanju psihostimulantov ali sintetičnih snovi, saj se kemična poškodba vene v tem primeru pojavi v 100 % primerov, vendar je klinična slika flebitisa lahko latentna in se spontano samougasne, bodisi infekcijski flebitis zaradi vdora infekcijskega agensa bodisi mehanični flebitis zaradi obsežnih poškodb vene kot posledica ponavljajočih se poškodb igle) ali tromboze lokalnih in glavnih ven; različne vrste embolije, vključno z zračno, trombotično; pirogena reakcija (pogosto se pojavi ob dajanju psihostimulansov, evforetikov, velikega števila infekcijskih agensov ali ob izraziti imunski aktivnosti na agense); okužba z virusnim hepatitisom (ko pride infekcijska biološka tekočina v stik s človeško krvjo ali sluznico, kar se pogosto zgodi ob uporabi istih komponent za intravensko injiciranje); poškodba živca ob vstopu igle, ki povzroči motnje občutljivosti; krč žil. Priporoča se uporaba velikega titra razredčitve, ki vključuje odmerek snovi, razredčen v 2-3 ml vode za injiciranje. Manjša kot je koncentracija raztopine, varnejša je, saj visoka koncentracija raztopine draži stene žil, povzroča hujše posledice razvoja infiltracije med "pihanjem" in povečuje tveganje za razvoj postinjekcijskega abscesa ali flebitisa. Kri v visoko koncentriranih raztopinah koagulira in blokira dajanje snovi ter vodi do nevarnih zapletov. Če uporabljate v skupini ljudi, je prepovedano uporabljati iste brizge, filtre in viale z raztopino. Po uporabi jih je treba uporabiti na varnem, nedostopnem mestu. Absolutno ni priporočljivo izvajati injekcije na istem predelu telesa!
Za identifikacijo vene je treba upoštevati več parametrov: če je vidna, če izstopa nad površino kože in ima obrise; če ostane na istem mestu in se ob potegu ne premakne. Za izvedbo injekcije je treba iglo usmeriti vzporedno z veno pod kotom 25 stopinj in izvesti "vbod" skozi kožo v projekciji vene, po katerem bo čutiti rahel upor (to bo stena vene), ob prebodu njene sprednje stene pa pride v njeno votlino (občutek votlosti), za nadzor vboda je treba potegniti bat proti sebi, nakar se mora v raztopini pojaviti kri. Raztopino je treba intravensko vbrizgati s previdnimi in zelo počasnimi gibi, pri čemer je treba nadzorovati pojav infiltratov, "izpuščajev" (v primeru njihovega pojava je treba odstraniti iglo in ustaviti vbrizgavanje). Po namestitvi turniketa je treba pred injiciranjem okončino spustiti in 6-10-krat upogniti.
С - Koncentracija, kar pomeni, da je treba izdelati in nadzorovati šibko koncentrirane raztopine z velikim razredčenjem snovi v vodi za injiciranje, kar zmanjša tveganje za lokalno vnetje v žili in pomaga titrirati odmerke za želeni učinek ter nadzorovati neželene učinke.
A - zrak in antiseptik, kar pomeni, da je treba nadzorovati in zaznati mehurčke zraka v brizgi ter se jih znebiti z iztisnitvijo iz brizge in kanile; pa tudi popolno in brezpogojno upoštevanje pravil asepse in antiseptike.
P - preventiva, kar pomeni, da je treba upoštevati osnovne preventivne ukrepe, ki bodo izboljšali stanje žil in preprečili zaplete po injiciranju. Preventiva vključuje upoštevanje algoritma vbrizgavanja, varnost uporabe vseh materialov ter uporabo (lokalno in sistemsko) posebne preventivne farmakološke terapije za vene.
S - sterilnost, uporaba materialov za enkratno uporabo in sterilnih materialov ter instrumentov za intravensko vbrizgavanje.
I - individualnost, ta beseda pomeni izključno in brezpogojno individualno uporabo materialov in orodij za intravensko vbrizgavanje (uporaba zase in samo zase!).
D - odstranjevanje, pomeni obvezno in varno odstranjevanje vseh materialov in orodij za varno injiciranje tako, da jih nihče ne more uporabiti ali se poškodovati (na primer z uporabljenimi iglami).
Pred intravensko injekcijo je treba pripraviti ustrezno opremo: dve brizgalki za enkratno uporabo s prostornino 2 ml (strogo se ne priporoča uporaba inzulinskih brizg ali brizg s prostornino, večjo od 2 ml, eno brizgalko je treba uporabiti za pripravo raztopine in filtriranje, drugo brizgalko z iglo pa za neposredno intravensko injekcijo, sterilno posodo za enkratno uporabo za pripravo raztopine, serviete z alkoholom, sterilno raztopino vode za injiciranje ali fiziološko raztopino 0.9% natrijevega klorida, gumijast turniket, sterilen material za filtracijo.
Pri intravenskem vbrizgavanju je treba dosledno upoštevati naslednji algoritem.
1. Roke si dvakrat temeljito umijte z antibakterijskim milom od konic prstov do mesta, ki se nahaja nad upogibom komolca za 10 cm.A - zrak in antiseptik, kar pomeni, da je treba nadzorovati in zaznati mehurčke zraka v brizgi ter se jih znebiti z iztisnitvijo iz brizge in kanile; pa tudi popolno in brezpogojno upoštevanje pravil asepse in antiseptike.
P - preventiva, kar pomeni, da je treba upoštevati osnovne preventivne ukrepe, ki bodo izboljšali stanje žil in preprečili zaplete po injiciranju. Preventiva vključuje upoštevanje algoritma vbrizgavanja, varnost uporabe vseh materialov ter uporabo (lokalno in sistemsko) posebne preventivne farmakološke terapije za vene.
S - sterilnost, uporaba materialov za enkratno uporabo in sterilnih materialov ter instrumentov za intravensko vbrizgavanje.
I - individualnost, ta beseda pomeni izključno in brezpogojno individualno uporabo materialov in orodij za intravensko vbrizgavanje (uporaba zase in samo zase!).
D - odstranjevanje, pomeni obvezno in varno odstranjevanje vseh materialov in orodij za varno injiciranje tako, da jih nihče ne more uporabiti ali se poškodovati (na primer z uporabljenimi iglami).
Pred intravensko injekcijo je treba pripraviti ustrezno opremo: dve brizgalki za enkratno uporabo s prostornino 2 ml (strogo se ne priporoča uporaba inzulinskih brizg ali brizg s prostornino, večjo od 2 ml, eno brizgalko je treba uporabiti za pripravo raztopine in filtriranje, drugo brizgalko z iglo pa za neposredno intravensko injekcijo, sterilno posodo za enkratno uporabo za pripravo raztopine, serviete z alkoholom, sterilno raztopino vode za injiciranje ali fiziološko raztopino 0.9% natrijevega klorida, gumijast turniket, sterilen material za filtracijo.
Pri intravenskem vbrizgavanju je treba dosledno upoštevati naslednji algoritem.
2. Odtehtajte zahtevano količino snovi za injiciranje, prelijte jo v sterilno vialo ali posodo (z gosto glazuro in prostornino 5 ml) za pripravo raztopine, brizgo napolnite z vodo za injiciranje v prostornini 3 ml.
3. V sterilni posodi zmešajte vodo za injiciranje in suspendirano snov.
4. Mešajte dve minuti (s stresanjem zaprte stekleničke v različnih smereh), dokler se snov popolnoma ne raztopi brez usedline (čeprav pogosto nastane oborina).
5. Priporočljivo je, da to snov pripeljete do vrelišča tako, da jo nežno segrevate nad odprtim plamenom, dokler se na dnu ne pojavijo "mehurčki" (pod pogojem, da je steklenička zaprta). Počakajte, da se steklena steklenička in raztopina popolnoma ohladita na sobno temperaturo.
6. V steklenico vstavite sterilni filter, tudi če je pripravljena raztopina svetle barve in nima oborine.
7. Prefiltrirano raztopino zberite v brizgo tako, da iglo vstavite v filter.
8. Iglo v brizgalki zamenjajte z novo, neuporabljeno in sterilno.
9. Umijte si roke z dezinfekcijskim milom, roke (hrbtno in dlansko površino rok) dvakrat obdelajte z alkoholnimi robčki.
10. Zgornjo okončino položite na mizo, za udobje položite valjček.
11. Določite potrebno veno za vbrizgavanje (priporočljivo je uporabiti kadilsko veno).
12. Na ramo namestite turniket.
13. Mesto injiciranja od sredine do periferije dvakrat obdelajte s sterilnimi alkoholnimi robčki za enkratno uporabo.
14. Prepričajte se, da je namestitev nove, sterilne, neuporabljene igle pravilna, in se prepričajte, da v brizgalki ni oborine in zraka.
15. Izvedite injekcijo z orientacijo igle pod kotom 25 stopinj, s kontrolo intravenske lokalizacije igle z vlečenjem bata in ugotavljanjem retrogradnega pretoka krvi. 16. Po zagotovitvi vstavitve igle v veno popustite turniket in zelo počasi vbrizgajte raztopino v veno, pri čemer vizualno in taktilno spremljajte dajanje in prisotnost ali odsotnost infiltratov "izpuha" (v primeru infiltracije odstranite iglo in ustavite injekcijo).
16. Ko odstranite iglo iz vene, na mesto vbrizgavanja priložite sterilni alkoholni prtiček za enkratno uporabo in ga nekaj minut močno pritiskajte. Če je bila injekcija izvedena v območju komolčnega pregibanja, je mogoče roko v komolčnem sklepu upogniti skupaj s sterilnim alkoholnim prtičkom.
17. Vse uporabljene materiale in orodja varno odvrzite na varno mesto.
18. V primeru naslednjih simptomov po intravenski injekciji snovi ali v obdobju po njej, tudi po nekaj dneh, je treba poiskati zdravniško pomoč: zvišanje telesne temperature do 39 stopinj Celzija ali stalna vročina, motena zavest do kome, delirij, intenzivne halucinacije s psihozo, izrazita in boleča rdečina na mestu vboda, prisotnost boleče infiltracije, pojav goste boleče strune v projekciji vene, otrplost in oslabljena občutljivost okončine, kjer je bila injekcija izvedena, pojav obsežnega hematoma tega področja, oteklina okončine.
Algoritem oskrbe žil je priporočljiv pri intravenski uporabi psihoaktivnih snovi .
1. Izključite mastno in ocvrto hrano, obvezno upoštevajte dieto.Algoritem oskrbe žil je priporočljiv pri intravenski uporabi psihoaktivnih snovi .
2. Izključite podhladitev in pregrevanje (vključno s kopelmi in savnami), omejite telesno dejavnost.
3. Spodaj navedeni algoritem ni zdravljenje flebitisa in venske tromboze in je pomemben le kot preventivno zdravljenje.
4. Uporabite mazila na osnovi heparina z venotonizirajočim in venoprotektivnim učinkom: na mesto vboda in okolico nanesite približno 3 cm gela ali mazila; vtrite po celotnem premeru in malo razporedite na zdrava mesta. Ta postopek izvajajte enkrat na dan 7-10 dni.
5. Izmenično uporabljajte kreme na osnovi heparina in kreme na osnovi trokserutina, pri čemer slednjih ne vtirajte, temveč ohranite približno 1-2 mm debelo plast kreme in postopek izvajajte 14 dni.
6. Flavonoidni pripravki v obliki tablet, na primer "diosmin", "hesperidin" v odmerku 500 mg dvakrat na dan 30 minut po jedi, dva meseca.
7. Pentoksifilin v obliki tablet po 400 mg enkrat na dan, zjutraj, 14 dni.
8. Phlogenzym wobenzym 2 tableti trikrat na dan med obroki za 1 mesec.
Upoštevanje teh priporočil je potrebno pri osebah, ki psihoaktivne snovi uporabljajo intravensko dlje časa. Ta priporočila so preventivni ukrepi za preprečevanje različnih zapletov (vključno z venskimi trombemboličnimi zapleti). V primeru rdečine, bolečine, grudic, povišanja lokalne temperature na območju vbrizgavanja, povišanja telesne temperature, širjenja bolečine in sprememb - priporočljivo se je osebno posvetovati z zdravnikom. Če se intravenska uporaba izvaja z vbrizgavanjem v vene spodnjih okončin, je priporočljivo uporabiti medicinske kompresijske pletenine za elastično kompresijo spodnjih okončin (stopnja kompresije II). Pred uporabo te pletenine obvezno preberite navodila (prosto dostopna). Zgornji seznam zdravil je priporočilo. Pred uporabo se je treba posvetovati z zdravnikom, da se razreši vprašanje odobritve teh zdravil.
Last edited by a moderator: