Najbolj pameten način sprejemanja odločitev je, da predhodno "pretehtate" vsa svoja dejanja. Kljub temu pogosto naredimo to in ne ono, zgolj iz navade - če o tem ne razmišljamo. Izkazalo se je, da odvisniki od kokaina oblikujejo močnejše navade kot drugi ljudje. V tem je njihova največja slabost in morda ključ do ozdravitve.
Tri oblike vedenja
Na začetku dvajsetega stoletja je Ivan Pavlov že oblikoval nauk o refleksnih lokih, s katerimi naj bi pojasnil vse vedenje živali. Refleksna shema je v osnovi preprosta: žival prepozna signal pred nekim dražljajem in se odloči, ali se bo temu signalu izognila ali ne. Spodbuda je lahko kar koli, kar ima pozitivno ali negativno vrednost: električni šok, hrana, voda, denar. Čeprav imajo refleksi veliko vlogo v našem življenju, z njimi ni mogoče pojasniti vsega vedenja živali (slika 1).
Tri oblike vedenja
Na začetku dvajsetega stoletja je Ivan Pavlov že oblikoval nauk o refleksnih lokih, s katerimi naj bi pojasnil vse vedenje živali. Refleksna shema je v osnovi preprosta: žival prepozna signal pred nekim dražljajem in se odloči, ali se bo temu signalu izognila ali ne. Spodbuda je lahko kar koli, kar ima pozitivno ali negativno vrednost: električni šok, hrana, voda, denar. Čeprav imajo refleksi veliko vlogo v našem življenju, z njimi ni mogoče pojasniti vsega vedenja živali (slika 1).
Oglejte si priponko cziCHbTrgq.jpg
Pri Pavlovovem refleksu signal nujno prihaja od zunaj, v resnici pa lahko namesto signala nastopijo dejanja, ki sledijo dražljaju. Obliko vedenja, pri kateri se žival odloči, kako bo ravnala, na podlagi premisleka o produktivnosti, imenujemo ciljno usmerjeno delovanje.
Pavlovovi refleksi in ciljno usmerjeno delovanje se lahko prepletajo v enem vedenjskem odzivu. Moč teh dveh vedenj je odvisna tako od pogostosti dražljaja (npr. kako pogosto miš dobi sladkano vodo kot odgovor na pritisk na vzvod) kot od moči dražljaja (koliko ji je takšna voda boljšega okusa). Ko dražljaj oslabi, oslabi tudi vedenje, ki mu je sledilo.
Toda s stalnim ponavljanjem namenskih dejanj lahko nastanejo navade - tretja oblika vedenja. Navade so razmeroma odporne na spremembe v moči in celo znaku dražljaja - na njihovo razvrednotenje. Če se je pri laboratorijski miši razvila navada, da pritiska na vzvod, da bi dobila hrano, potem tudi če ji damo grenko hrano, to ne bo vplivalo na pogostost pritiskanja.
Zanimiv primer takšnega vedenja pri ljudeh je uživanje popcorna v kinodvoranah. Ljudje, ki imajo navado jesti popcorn, so v poskusu iz leta 2011 enako dobro jedli popcorn, ne glede na to, ali je bil svež ali teden dni star, medtem ko so ljudje brez navade, da bi popcorn v kinu popokali, očitno raje jedli svež popcorn. Hkrati se je izkazalo, da se navada kaže le v zelo ozkem kontekstu: da bi se izognili samodejnemu prehranjevanju, je bilo dovolj, da smo poskusne osebe prosili, naj jedo le z roko, ki ne sledi.
Pavlovovi refleksi in ciljno usmerjeno delovanje se lahko prepletajo v enem vedenjskem odzivu. Moč teh dveh vedenj je odvisna tako od pogostosti dražljaja (npr. kako pogosto miš dobi sladkano vodo kot odgovor na pritisk na vzvod) kot od moči dražljaja (koliko ji je takšna voda boljšega okusa). Ko dražljaj oslabi, oslabi tudi vedenje, ki mu je sledilo.
Toda s stalnim ponavljanjem namenskih dejanj lahko nastanejo navade - tretja oblika vedenja. Navade so razmeroma odporne na spremembe v moči in celo znaku dražljaja - na njihovo razvrednotenje. Če se je pri laboratorijski miši razvila navada, da pritiska na vzvod, da bi dobila hrano, potem tudi če ji damo grenko hrano, to ne bo vplivalo na pogostost pritiskanja.
Zanimiv primer takšnega vedenja pri ljudeh je uživanje popcorna v kinodvoranah. Ljudje, ki imajo navado jesti popcorn, so v poskusu iz leta 2011 enako dobro jedli popcorn, ne glede na to, ali je bil svež ali teden dni star, medtem ko so ljudje brez navade, da bi popcorn v kinu popokali, očitno raje jedli svež popcorn. Hkrati se je izkazalo, da se navada kaže le v zelo ozkem kontekstu: da bi se izognili samodejnemu prehranjevanju, je bilo dovolj, da smo poskusne osebe prosili, naj jedo le z roko, ki ne sledi.
Navade so presenetljivo maladaptivne: razmere so se morda že zdavnaj spremenile, a navada vztraja, četudi je škodljiva. Kljub temu so navade koristne, saj nam omogočajo, da delujemo, ne da bi za to porabili miselni napor. Možgansko moč, ki se sprosti zaradi avtomatizma, lahko uporabimo za pomembnejše dejavnosti. Z delovanjem po navadi si lahko na primer umivamo zobe in hkrati razmišljamo o načrtih za počitnice.
Navada in zasvojenost
Pri razvoju odvisnosti od drog je oblikovanje navad ključnega pomena. Če upoštevamo alkoholizem, v začetni fazi razvoja te bolezni oseba epizodično pije močne pijače in v celoti uživa v prijetnih občutkih. To lahko imenujemo namensko dejanje, pri katerem oseba zavestno pije, da bi se dobro počutila. Pri prehodu v redno pitje pa oseba ne začne piti zaradi vznesenosti in sproščenosti, ampak preprosto iz navade.
Neodvisnost navade od okrepitve vodi do tega, da alkohol ne prinaša več nekdanjega veselja, vendar to ne vpliva na vedenje: navada pravi, da je treba piti, ne glede na vse. In končno pride do popolne odvisnosti, ki jo je za razliko od navade veliko težje obvladati.
Navada in zasvojenost
Pri razvoju odvisnosti od drog je oblikovanje navad ključnega pomena. Če upoštevamo alkoholizem, v začetni fazi razvoja te bolezni oseba epizodično pije močne pijače in v celoti uživa v prijetnih občutkih. To lahko imenujemo namensko dejanje, pri katerem oseba zavestno pije, da bi se dobro počutila. Pri prehodu v redno pitje pa oseba ne začne piti zaradi vznesenosti in sproščenosti, ampak preprosto iz navade.
Neodvisnost navade od okrepitve vodi do tega, da alkohol ne prinaša več nekdanjega veselja, vendar to ne vpliva na vedenje: navada pravi, da je treba piti, ne glede na vse. In končno pride do popolne odvisnosti, ki jo je za razliko od navade veliko težje obvladati.
Navzkrižje interesov
Navade in namerna dejanja podpirajo različne možganske strukture. V zgodnji fazi učenja, ki zahteva zavesten napor, je izredno pomembno kaudatno jedro, v poznejši fazi, med oblikovanjem navad, pa dejanja nadzoruje putamen.
V situaciji, ko se oseba skuša upreti navadi, pride do konflikta teh struktur. Izid spopada je odvisen od ravnovesja dražljajev, ki prihajajo iz vsake od njih. Pri bolnikih z obsesivno-kompulzivno motnjo je na primer ravnovesje močno nagnjeno k putamenu, zato postanejo sužnji svojih navad in si lahko na primer stokrat na dan umijejo roke.
Navade in namerna dejanja podpirajo različne možganske strukture. V zgodnji fazi učenja, ki zahteva zavesten napor, je izredno pomembno kaudatno jedro, v poznejši fazi, med oblikovanjem navad, pa dejanja nadzoruje putamen.
V situaciji, ko se oseba skuša upreti navadi, pride do konflikta teh struktur. Izid spopada je odvisen od ravnovesja dražljajev, ki prihajajo iz vsake od njih. Pri bolnikih z obsesivno-kompulzivno motnjo je na primer ravnovesje močno nagnjeno k putamenu, zato postanejo sužnji svojih navad in si lahko na primer stokrat na dan umijejo roke.
Navade odvisnikov od kokaina
Kokain je močna stimulativna droga. Je druga najpogostejša prepovedana droga na svetu za marihuano. Uporaba kokaina povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja ter zavira imunski sistem. Zasvojenost s kokainom pa je dvakrat nevarnejša, ker zanjo ni razvito zdravljenje z zdravili - le psihološko, ki temelji na metodi korenčka in palice. Toda kako učinkovita je ta metoda?
Da bi to ugotovila, je skupina britanskih znanstvenikov pod vodstvom Karen Hersche izvedla poskuse na 125 osebah, med katerimi je bilo 72 odvisnikov od kokaina in 53 oseb brez izkušenj z uživanjem drog.
V enem poskusu so morali ljudje zaslužiti bone za nakup v supermarketu. Za točke, ki so se prištele k znesku bona, so morali udeleženci pritisniti pravi gumb, ko se je na monitorju pojavila slika živali.
Po usposabljanju je bila nagrada razvrednotena: pritisk na desni gumb pri nekaterih slikah ni prinesel točk, vendar so ga preiskovanci včasih še vedno pritisnili iz navade. V tem poskusu se je izkazalo, da se odvisniki od kokaina niso le slabše naučili povezave med svojimi dejanji in rezultatom, ampak so bili tudi manj občutljivi na razvrednotenje nagrade.
Kokain je močna stimulativna droga. Je druga najpogostejša prepovedana droga na svetu za marihuano. Uporaba kokaina povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja ter zavira imunski sistem. Zasvojenost s kokainom pa je dvakrat nevarnejša, ker zanjo ni razvito zdravljenje z zdravili - le psihološko, ki temelji na metodi korenčka in palice. Toda kako učinkovita je ta metoda?
Da bi to ugotovila, je skupina britanskih znanstvenikov pod vodstvom Karen Hersche izvedla poskuse na 125 osebah, med katerimi je bilo 72 odvisnikov od kokaina in 53 oseb brez izkušenj z uživanjem drog.
V enem poskusu so morali ljudje zaslužiti bone za nakup v supermarketu. Za točke, ki so se prištele k znesku bona, so morali udeleženci pritisniti pravi gumb, ko se je na monitorju pojavila slika živali.
Po usposabljanju je bila nagrada razvrednotena: pritisk na desni gumb pri nekaterih slikah ni prinesel točk, vendar so ga preiskovanci včasih še vedno pritisnili iz navade. V tem poskusu se je izkazalo, da se odvisniki od kokaina niso le slabše naučili povezave med svojimi dejanji in rezultatom, ampak so bili tudi manj občutljivi na razvrednotenje nagrade.
Razlaga slike: "Včasih je bilo treba na ta način pridobiti več informacij o tem, kako se je kokain lahko uporabljal: Poskus za ugotavljanje moči navade.
A - med usposabljanjem je bila na monitorju prikazana slika živali (spodbuda), udeleženec pa je moral pritisniti enega od dveh gumbov (dejanje). Ko je bil pritisnjen pravilen gumb, se je prikazala slika druge živali (rezultat) in udeleženec testa je prejel 5 točk (nagrada). Sčasoma so udeleženci povezali prvo in drugo sliko ter gumb, ki ju je povezoval. Usposabljanje je bilo sestavljeno iz 8 serij po 12 poskusov. Do zadnje serije se je izkazalo, da so odvisniki od kokaina 10 % manj pogosto pritisnili na pravilen gumb.
B - V naslednjem poskusu sta bili prikazani po dve sliki izida, od katerih je bila ena prečrtana. Za pridobitev točk je bilo treba pritisniti gumb, ki je ustrezal ne prečrtani sliki (v tem primeru desni). Zasvojenci s kokainom so se za 15 % pogosteje zmotili, kar kaže na slabšo asimilacijo povezave med njihovimi dejanji in rezultatom.
C - Na koncu je monitor pokazal vse možne slike z izidom, od katerih sta bili dve prečrtani. Nato so se pojavile spodbujevalne slike, ki so se hitro zamenjale, na katere se je bilo treba odzvati le, če ustrezni rezultat ni bil prečrtan. Za pravilno izvedbo naloge je bilo treba zavestno zatreti navado odzivanja na dražljaj. V tem primeru se je moral subjekt odzvati le na sliko slona, ne pa tudi na sliko tjulnja. Posledično so se odvisniki od kokaina za 20 % pogosteje odzvali, ko jim tega ni bilo treba.
V drugem poskusu je bil preizkušen odziv odvisnikov od kokaina na električne sunke. Ko so se na monitorju pojavile slike, je na eno od rok delovala razelektritev, ki se ji je bilo mogoče izogniti, če je imel človek čas pritisniti pedal na ustrezni strani. Po treningu so raziskovalci udeležencem povedali, da ena od elektrod na rokah ne deluje več.
Rezultat je bil, da so odvisniki od kokaina za 20 % redkeje pritisnili ustrezno pedalo, da bi se izognili električnemu udaru, tudi potem, ko je bila ena elektroda izklopljena (razvrednotenje dražljaja). Nenavadno je, da daljši trening ni prispeval k navadi pritiskanja na pedal tudi po razvrednotenju.
A - med usposabljanjem je bila na monitorju prikazana slika živali (spodbuda), udeleženec pa je moral pritisniti enega od dveh gumbov (dejanje). Ko je bil pritisnjen pravilen gumb, se je prikazala slika druge živali (rezultat) in udeleženec testa je prejel 5 točk (nagrada). Sčasoma so udeleženci povezali prvo in drugo sliko ter gumb, ki ju je povezoval. Usposabljanje je bilo sestavljeno iz 8 serij po 12 poskusov. Do zadnje serije se je izkazalo, da so odvisniki od kokaina 10 % manj pogosto pritisnili na pravilen gumb.
B - V naslednjem poskusu sta bili prikazani po dve sliki izida, od katerih je bila ena prečrtana. Za pridobitev točk je bilo treba pritisniti gumb, ki je ustrezal ne prečrtani sliki (v tem primeru desni). Zasvojenci s kokainom so se za 15 % pogosteje zmotili, kar kaže na slabšo asimilacijo povezave med njihovimi dejanji in rezultatom.
C - Na koncu je monitor pokazal vse možne slike z izidom, od katerih sta bili dve prečrtani. Nato so se pojavile spodbujevalne slike, ki so se hitro zamenjale, na katere se je bilo treba odzvati le, če ustrezni rezultat ni bil prečrtan. Za pravilno izvedbo naloge je bilo treba zavestno zatreti navado odzivanja na dražljaj. V tem primeru se je moral subjekt odzvati le na sliko slona, ne pa tudi na sliko tjulnja. Posledično so se odvisniki od kokaina za 20 % pogosteje odzvali, ko jim tega ni bilo treba.
V drugem poskusu je bil preizkušen odziv odvisnikov od kokaina na električne sunke. Ko so se na monitorju pojavile slike, je na eno od rok delovala razelektritev, ki se ji je bilo mogoče izogniti, če je imel človek čas pritisniti pedal na ustrezni strani. Po treningu so raziskovalci udeležencem povedali, da ena od elektrod na rokah ne deluje več.
Rezultat je bil, da so odvisniki od kokaina za 20 % redkeje pritisnili ustrezno pedalo, da bi se izognili električnemu udaru, tudi potem, ko je bila ena elektroda izklopljena (razvrednotenje dražljaja). Nenavadno je, da daljši trening ni prispeval k navadi pritiskanja na pedal tudi po razvrednotenju.
Razlaga slike: poskus izogibanja negativnemu dražljaju (električni tok).
A - Med kratkim uvodom v postavitev je bila udeležencem na monitorju prikazana slika (dražljaj), ki ji je sledil električni šok v eno od rok (rezultat).
B - Nato je bilo udeležencem razloženo, da lahko električni šok v levo ali desno roko preprečijo tako, da večkrat pritisnejo ustrezno pedalo (odziv). Zasvojenim s kokainom je uspelo pritisniti pravilno pedalo 20 % manjkrat kot kontrolni skupini.
C,D - Po 12 ali 120 takih poskusih je bil dražljaj razvrednoten: ena od elektrod je bila odklopljena. Kljub temu so preiskovanci iz navade še naprej pritiskali na pedal, čeprav to ni bilo potrebno. In obe skupini preiskovancev sta to počeli enako pogosto.
Ta dva poskusa sta pokazala, da se pri odvisnikih od kokaina namerna dejanja veliko lažje spremenijo v navade, hkrati pa se odvisniki slabše učijo tako pod vplivom pogojnih (denar) kot tudi nepodrednih (tok) dražljajev. Avtorji študije to pripisujejo dejstvu, da je v možganih odvisnikov od kokaina zmanjšana raven dopamina, nevrotransmiterja, ki posreduje opazovane učinke. Vendar še vedno ni jasno, ali so te vedenjske značilnosti predpogoj ali le posledica odvisnosti od kokaina.
Rezultati tega dela se nanašajo tudi na drugo nedavno objavljeno delo, ki je prav tako pokazalo, da odvisniki veliko lažje oblikujejo navade in jih veliko težje opustijo kot ljudje brez odvisnosti.
A - Med kratkim uvodom v postavitev je bila udeležencem na monitorju prikazana slika (dražljaj), ki ji je sledil električni šok v eno od rok (rezultat).
B - Nato je bilo udeležencem razloženo, da lahko električni šok v levo ali desno roko preprečijo tako, da večkrat pritisnejo ustrezno pedalo (odziv). Zasvojenim s kokainom je uspelo pritisniti pravilno pedalo 20 % manjkrat kot kontrolni skupini.
C,D - Po 12 ali 120 takih poskusih je bil dražljaj razvrednoten: ena od elektrod je bila odklopljena. Kljub temu so preiskovanci iz navade še naprej pritiskali na pedal, čeprav to ni bilo potrebno. In obe skupini preiskovancev sta to počeli enako pogosto.
Ta dva poskusa sta pokazala, da se pri odvisnikih od kokaina namerna dejanja veliko lažje spremenijo v navade, hkrati pa se odvisniki slabše učijo tako pod vplivom pogojnih (denar) kot tudi nepodrednih (tok) dražljajev. Avtorji študije to pripisujejo dejstvu, da je v možganih odvisnikov od kokaina zmanjšana raven dopamina, nevrotransmiterja, ki posreduje opazovane učinke. Vendar še vedno ni jasno, ali so te vedenjske značilnosti predpogoj ali le posledica odvisnosti od kokaina.
Rezultati tega dela se nanašajo tudi na drugo nedavno objavljeno delo, ki je prav tako pokazalo, da odvisniki veliko lažje oblikujejo navade in jih veliko težje opustijo kot ljudje brez odvisnosti.
Kako v takem primeru zdraviti odvisnost?
Za oblikovanje terapije odvisnosti je treba razumeti, kako se bolnikovi odzivi razlikujejo od odzivov zdrave osebe.
Pri takih bolnikih bo kaznovanje verjetno neučinkovito, saj imajo uporabniki kokaina zmanjšan odziv na negativne dražljaje. Poleg tega velika moč navade ovira zavestne spremembe vedenja. Avtorji predlagajo, da med terapijo oblikujemo nove koristne navade in preprečimo samouničujoče vedenje, ki se mu odvisniki od kokaina ne morejo upreti.
Za oblikovanje terapije odvisnosti je treba razumeti, kako se bolnikovi odzivi razlikujejo od odzivov zdrave osebe.
Pri takih bolnikih bo kaznovanje verjetno neučinkovito, saj imajo uporabniki kokaina zmanjšan odziv na negativne dražljaje. Poleg tega velika moč navade ovira zavestne spremembe vedenja. Avtorji predlagajo, da med terapijo oblikujemo nove koristne navade in preprečimo samouničujoče vedenje, ki se mu odvisniki od kokaina ne morejo upreti.