Pozdravljeni.
Zanimalo me je, po kakšni poti se ravnamo v fazi kisanja po izpiranju proste baze.
Po študiju in eksperimentiranju je način, ki ga uporabljam zdaj, dodajanje acetona v količini 1:1 bazi z raztopino HCl v razmerju 1:5 do acetona.
Na ta način je najlažje nadzorovati temperaturo. Tudi meni se je dvakrat zgodilo, da je prosta baza postala rdeča. Predvidevam, da se je to zgodilo zaradi prevelike količine nereagiranega bk, in opazil sem, da se to zgodi pogosteje, kadar je prosta baza bolj koncentrirana. Glede na to imam raje razmerje 1:5 med bk in topilom, medtem ko drugi uporabljajo razmerje 1:3. Vedno lahko dodate topilo po tem, ko je reakcija že potekala, vendar je to dodaten korak.
Prebral sem tudi o kisanju pod vodo. Tudi to je dober način, saj se bo 4-MMC raztopil v vodi in to je lažje shranjevati/prevažati z mesta kuhanja. Zaradi tega tudi korak zamrzovanja sam po sebi ni potreben, saj večina izdelka ne bo ostala v organski plasti.
Kateri način vam je ljubši in zakaj?
Zanimalo me je, po kakšni poti se ravnamo v fazi kisanja po izpiranju proste baze.
Po študiju in eksperimentiranju je način, ki ga uporabljam zdaj, dodajanje acetona v količini 1:1 bazi z raztopino HCl v razmerju 1:5 do acetona.
Na ta način je najlažje nadzorovati temperaturo. Tudi meni se je dvakrat zgodilo, da je prosta baza postala rdeča. Predvidevam, da se je to zgodilo zaradi prevelike količine nereagiranega bk, in opazil sem, da se to zgodi pogosteje, kadar je prosta baza bolj koncentrirana. Glede na to imam raje razmerje 1:5 med bk in topilom, medtem ko drugi uporabljajo razmerje 1:3. Vedno lahko dodate topilo po tem, ko je reakcija že potekala, vendar je to dodaten korak.
Prebral sem tudi o kisanju pod vodo. Tudi to je dober način, saj se bo 4-MMC raztopil v vodi in to je lažje shranjevati/prevažati z mesta kuhanja. Zaradi tega tudi korak zamrzovanja sam po sebi ni potreben, saj večina izdelka ne bo ostala v organski plasti.
Kateri način vam je ljubši in zakaj?
